Ivan Simčič se je življena Dragotina Ketteja, pesnika s Prema, lotil nekoliko drugače. “Lotil sem se od staršev, od priimkov Kette, Valenčič, od Prema, Trnovega, Ljubljane, Novega mesta in nazaj v Trnovo, žal v Trst in žal v ljubljansko Cukrarno. Lotil sem se raziskovalnega dela kot zgodovinar, literaturo in literarno zgodovino sem pa prepustil drugim.”
Monografija poleg številnih fotografij vključuje nekaj novih drobcev iz pesnikovega življena, zlasti o sorodstvenih povezavah tistih, ki so mu pomagali na njegovi sicer kratki, a plodoviti poti.
Kot dodaja Simčič, so si v preteklosti Ketteja prilaščali mnogi, morda še najmanj v domačih krajih, kjer je največ njegovih sledi. “Od osnovne šole, Kettejeve poti, bralne značke, pevskega zbora, pa še kaj bi se našlo. To so sledi, ki še dihajo, živijo, predvsem pa je namen, da mladim predstavljajo, da je Kette od tu doma.”
Recenzentka dr. Urška Perenič je ob izidu zapisala, da knjiga priča tudi o tem, kako so nekatere osebnosti raziskovalcem bližje od ostalih, ker se jim zdi, da jih zaradi skupnih korenin lahko globlje doživljajo in razumejo. In tako tudi Simčič k obravnavi Kettejevega življenja pristopa spoštljivo in z navdušenjem, predvsem pa z željo, da bi se v domačih krajih še naprej ohranjal spomin na pesnika.