Kultura: Nova svetovna zgodovina

Najnovejša mojstrovina slovitega intelektualca, pisca in profesorja Martina Puchnerja predstavlja zgodbo svetovnih civilizacij kot vznemirljiv preplet mešanja, deljenja in izposojanja. V njej med drugim spoznamo, kako so se umetniške oblike skozi stoletja selile na razne konce sveta in tako proizvedle brezčasne umetnine. Na potovanju skozi antično Grčijo, Ašokovo Indijo, kitajsko dinastijo Tang in številna druga obdobja avtor razkriva vozlišča, ki so spodbudila nastanek kulture in umetnosti ter iz nas naredila ljudi, kakršni smo danes.

V čem je smisel umetnosti? Zakaj bi nam moralo biti mar za preteklost? Čigava je kultura? Človeški rod si že več tisočletij prizadeva razumeti in posredovati dragoceno vednost o delovanju sveta in njegovem bistvu, torej o vprašanjih smisla in pomena našega obstoja, ki se živo odražajo v umetnosti, arhitekturi, religiji in filozofiji. Takšno prizadevanje vsekakor zahteva vključitev uvidov preteklih in drugih sodobnih kultur.

Avtor nam na primerih, ki segajo od Nefretetinega izgubljenega mesta in zlate dobe islama pa do nigerijskega gledališča Woleja Soyinke in modernistične poezije, nazorno prikaže, kako je stik različnih kultur že od nekdaj poganjal umetniško inovacijo, medtem ko je kulturni purizem večinoma zgolj spodkopaval napredek družb.

»Vratolomna, skrajno navdušujoča raziskava vijugavih poti kulturnega prenosa.« – Anthony Doerr, avtor romana Vsa ta nevidna svetloba

Iz knjige: 

»Ta knjiga ne opeva velikih knjig, niti ne zagovarja zahodnega kanona. V njej se kaže pogled na kulturo, ki ni tako enoznačen in je zato po mojem tudi zanimivejši: tak pogled govori o vplivih, ki so prišli od daleč, in inovacijah, ki so jih spodbudile poškodovane tradicije, skrpane iz tistega, kar je ostalo. Ljudje, ki so se zavzemali za tak pogled, so pogosto ostali nepoznani, in celo danes ve zanje zgolj peščica strokovnjakov. Tudi sam jih nisem dosti poznal, dokler nisem pokukal onkraj uveljavljenih kanonov in sledil protagonistom v tej knjigi, ki so hodili po manj uhojenih stezah in skritih stranpoteh. Ob njih sem spoznal, da če hočemo obrzdati izkoriščevalski turizem, se ogniti nespoštljivi uporabi drugih kultur in zaščititi ogrožene tradicije, moramo najti drugačen pristop, kot sta lastnina in lastništvo, se pravi takšnega, ki bo bolj v skladu s tem, kako kultura dejansko deluje.«

O avtorju: 

Martin Puchner (1969) je v Nürnbergu rojeni komparativist in filozof, ki je študiral na konstanški, bolonjski in kalifornijski univerzi, doktoriral pa na Harvardu, kjer zdaj tudi predava. V središču njegovih literarnih raziskav je modernizem, še posebej na področju dramatike in manifestov, filozofsko pa se osredotoča predvsem na stičišča gledališča in filozofije. Pred nekaj leti smo lahko prebrali njegovo briljantno uspešnico Napisani svet, v kateri eruditsko razišče vpletenost književnosti v potek svetovne zgodovine, knjiga Kultura: Nova svetovna zgodovina pa je njegov drugi prevod v slovenščino.