Moč humanizma

Od zgodnjih literarnih zagnancev štirinajstega stoletja (Boccaccio, Dante, Petrarka) do sodobnih sekularnih aktivistov, od Erazma Rotterdamskega do esperanta, od prvega anatoma Andreasa Vesaliusa do agnostikov, od Christine de Pizan do Bertranda Russella, in od Voltaira do Zore Neale Hurston.

Pod drobnogled vzame presenetljivo raznolikost nekaterih najbolj vidnih predstavnikov humanizma, ki so si prizadevali za uveljavitev znanstvenih in racionalističnih idej, poudarjali pomen moralnega življenja ali pa se posvečali kulturnim in literarnim študijam, zbranim pod krovnim pojmom »humanistične vede«.

Pojem humanizma je povezan z obsežno miselno tradicijo, ki v srž našega sveta postavlja človečnost, kulturno dinamiko in moralno odgovornost. Humanistični pogled na svet je zato po eni strani jasen in razsvetljujoč, po drugi pa razpršen in večplasten, ljudi pa že več stoletij spodbuja k odločanju po načelih svobodne volje, intelektualne presoje, empatije in optimizma.

Moč humanizma se ne ukvarja le z vprašanjem, kaj druži različne struje humanizma, temveč tudi z razsežnostjo njegovega vpliva, ki je uspešno kljuboval antagonizmom s strani fanatikov in tiranov.

Iz knjige: 

»Ljudje, ki jih bomo spoznali v tej knjigi, so živeli v obdobju, ko je humanizem dobival obrise, kakršne poznamo danes. Moja zgodba zajema zlasti sedem stoletij, od 14. stoletja do našega časa. Večina (ne pa vse) oseb iz te knjige je živela v tem obdobju; prav tako so bili večinoma (ne pa vsi) Evropejci. Zgodbo sem tako omejila deloma zato, ker se je v tem časovnem okviru zgodilo toliko zanimivih stvari, deloma pa tudi zato, ker ji to daje določeno kontinuiteto: mnogi od teh ljudi so poznali delo drug drugega in so se nanj odzivali, tudi če se niso mogli osebno srečati. Ta delček zgodovine in geografije nam pomaga izrisati nekatere bolj zgoščene oblike humanistične misli in videti, kako so se razvijale.«

O avtorici: 

Sarah Bakewell (1963) je priljubljena britanska avtorica z razburljivo življenjsko zgodbo, dobršen del otroštva je preživela med Indijo, Avstralijo, Pacifikom in jugovzhodno Azijo. Filozofijo je doštudirala v Essexu, po podiplomskem študiju umetne inteligence se je ustalila kot kuratorka zbirk za zgodovino medicine v londonski Wellcomovi knjižnici. Ukvarjanje s prvotiski iz zgodnjega novega veka jo je navdihnilo za nekatera odmevna humanistična dela, med katerimi sta tudi Kako živeti? o Michelu de Montaignu in monografijo V kavarni eksistencialistov, ki ju tudi lahko beremo v slovenskem prevodu.