Pesmi so namenjene temu, da v nas vzbudijo nekaj in kaj je lažje vzbuditi v človeku kot pa nekakšen strah in grozo ter obup. Moramo si pogledati globoko v dušo in začeti sprejemati prave odločitve, ne samo tisto, kar nam je ponujeno na pladnju. Včasih moramo razumeti, da ni vse mavrično, nikoli ni bilo in nikoli ne bo. — avtor Jure Krajnc
***
MARIBOR
Maribor moj dom vijolčni,
ljubezen moja večna draga.
Bog čuvaj mi mesto, vsemogočni,
vse kar narava nam je slava.
Te planine in doline,
ta čudež naša lepa Drava,
tam biser v njej not plava,
kjer skriva nam se mesta slava.
Ko pa hočem si planine,
rekam ves vesel v hribe,
tam se vidi mesto moje,
vse kar ga srce premore.
Da ne omenjam nam pr’jatlov,
ki bog poslav nas je z navkom.
Narjeni vsi smo mi prvaki,
v srcu dobri in enaki,
bratje moji, vi junaki.
Drago moje srce zlato,
naj bog te čuva mi enako.
Naj ne puste na nas zlobo,
ki pustilo bi črnobo.
Naj te reši te morije,
naj zatre vse hudobije.
Drago moje mesto srečno,
bodi dolgo in za večno.
***
Jure Krajnc je rojen 24. 2. 2007 v Mariboru. Vedno se rad zateka k pisanju poezije, da lahko najde “nek mir, neko popolnost. V sestavljanju rim. Verzov. Refrenov.” Pravi da je nagovarjanje ljudi skozi to krasno obliko zapisovanja res popolno. Da izrazi svoja čustva na tako mogočen način.