Rdeča nit knjige je razvoj in nato razcvet slovenskega zgodovinopisja petdesetih let v Istri in širše na obalnem ter obmejnem multikulturnem območju, kjer so od nekdaj (bila) v stiku slovenska, hrvaška, italijanska in beneška ter širše tudi germanska in furlanska stvarnost. Priznani zgodovinar dr. Salvator Žitko se je pokoncu študija še kako dobro zavedal, da so slovenski zgodovinarji dolgo ali predolgo prostoru nekdanje beneške Istre namenjali razmeroma malo ali premalo pozornosti.
V prvem delu knjige avtor zelo zanimivo in učinkovito opiše ključne mejnike svoje rasti in obenem razvoja zgodovinopisja na slovenski obali, ki ga je odločilno sooblikoval. V drugem delu knjige pa je objavljenih šestnajst izbranih prispevkov, ki predstavljajo posrečeno selekcijo besedil, saj nam pokažejo konceptualni in vsebinski doprinos avtorja k razvoju zgodovinopisja v slovenskem delu Istre. (iz recenzije prof. dr. Gorazda Bajca in izr. prof. dr. Aleša Maverja)