Revija Ekran, januar – februar 2024

Petra Meterc, ki je tokrat prispevala gostujoči uvodnik, se upravičeno sprašuje, kakšen pomen imajo filmi v luči genocida, če ga dobršen del filmskega sveta spremlja v tišini. Citira tudi kolegico Farah Hasanbegović, ki zapiše: »Če imaš korist zato, ker ljudje snemajo filme o svojem trpljenju, a teh istih ljudi ne podpreš, ko gre za njihova življenja, film kot umetnost ne pomeni nič.«

Svet se sooča s številnimi izzivi, od podnebne krize do vojn. Nam lahko film v času velikih tehnoloških in družbenih prelomov pomaga bolje razumeti svet? Si z njegovo pomočjo lahko zamišljamo drugačno prihodnost? O teh temah bodo, v novi rubriki Interval, razmišljali souredniki Natalija Majsova, Jasmina Šepetavc in Nace Zavrl. Rubriko so na pot pospremili z naslednjimi besedami: »Interval si zamišljamo kot prostor, odprt za raznovrstne formate premislekov o jasno izpostavljenih konceptih oziroma problematikah. Prva tovrstna problematika, s katero odpiramo rubriko in ki bo delovala kot njena rdeča nit v letu 2024, je razmerje med filmom in okoljem.«

V novem letniku Ekrana se predstavlja še ena nova rubrika – Kratki, ki bo, kot namiguje že ime, raziskovala raznovrstno polje kratkega filma pri nas. Rubriko bo urednikoval Robert Kuret, otvarja pa jo s prispevkom o lanskem zmagovalcu festivala FeKK, filmom Harnessing (2023) Davida Paigea, slovenskega modnega fotografa, ki trenutno deluje v Parizu.

V sodelovanju z Društvom Fipresci predstavljajo prva dva od skupno štirih prispevkov v sklopu rubrike Medkritika, ki so nastali v okviru skupnega projekta, v katerem so raziskovali aplikabilnost kritiških praks različnih humanističnih ved in umetniških disciplin pri razmišljanju o filmu. O filmu in arhitekturi tokrat piše Ajda Bračič, o filmu in glasbi pa Peter Žargi.

V prvi številki novega leta opozarjajo tudi na dva zanimiva intervjuja. V okviru festivala Kinotrip je v Ljubljani z dokumentarcem Kolibriji (2023) gostovala ena od režiserk filma, Diane Ng, ki je v pogovoru z Veroniko Zakonjšek spregovorila o nastajanju filma, njegovi politični noti, sodobni ameriški realnosti ter njeni lastni imigrantski izkušnji. Maks Valenčič pa se je na Jesenski filmski šoli pogovarjal s kulturologom Mattiasom Freyem, vodjo oddelka za medije, kulturo in kreativne industrije na Univerzi City v Londonu, pogovarjal o algoritmih in občinstvih.

V številki januar/februar 2024 odmeva še novemberski LIFFe, Miha Zadnikar recenzira knjigo Srđana Karanovića Sam o sebi, Andrej Gustinčič pa se s pomočjo avtobiografije Nenavadno življenje navadnega človeka – spomini poglobi v življenje in delo Paula Newmana.  Poslovili so se od nedavno preminulega filmskega vizionarja in »neutrudnega iskalca« Filipa Robarja Dorina. Tu so še recenzije filmov (Interesno območje, Morilci cvetne lune, Nesrečna bitja) in televizijskih serij (Naša zastava pomeni smrt), festivalsko poročilo in standardne rubrike, kot so Predmet meseca, Pritisk daljinca in Moj najljubši frejm.