Revija Ekran, maj – junij 2023

Žiga Brdnik se v prispevku »Erupcija filmskih asociacij« posveti primerjavi dveh filmov, ki sta si vsak na svoj način zadala cilj prikazati življenje Katie in Mauricea Kraffta, vulkanologov, ki sta leta 1991 preminula pod japonskim vulkanom Unzen in za seboj pustila izjemno količino filmskega materiala. Muanis Sinanović ob filmih Vse, kar diha (All That Breathes, 2022, Shaunak Sen) in Nažrli se bomo do smrti (Eating Our Way to Extintion, 2021, Ludo in Otto Brockway) razmišlja o ekologiji med politiko in estetiko, Maruša Kuret pa v članku z naslovom »Na meji nelagodja« naslovi etiko v dokumentarnem filmu. Na FDF so se pogovarjali tudi z Gail Jenkinson, britansko direktorico fotografije, ki deluje na področju naravoslovnega dokumentarnega filma.

Osrednjo temo, ki jo je zasnovala in sourednikovala Petra Materc, v Ekranu maj/junij posvečajo indijskim kinematografijam. Kot zapiše Aswathy Gopalakrishnan, filmska kritičarka in novinarka iz Indije, zmagoslavje pesmi »Naatu Naatu« na oskarjih predstavlja odlično vstopno točko v prostrano in raznoliko indijsko filmsko krajino, ki sega daleč onkraj Bollywooda. Poleg uvoda, ki vas skozi nekaj ključnih postaj popelje skozi zgodovino indijske kinematografije, se posvetijo še fenomenu filma RRR (2022, S.S. Rajamouli), indijskim neodvisnim dokumentarcem, vprašanju feminizma v sodobni popularni indijski kinematografiji ter seveda enemu največjih in najbolj prepoznavnih imen indijskega avtorskega filma – Satyajitu Rayu – katerega filme si boste konec maja in v začetku junija lahko ogledali tudi v Slovenski kinoteki.

Nejc Pohar pod drobnogled že tradicionalno vzame osrednjo filmsko prireditev, podelitev oskarjev, v bližnji plan postavijo izklesani obraz »najsijajnejše zvezde« filmskih platen, Cate Blanchett, Marcel Štefančič, jr. pa se v novi rubriki Flashback, v prispevku, ki je skoraj tako epski kot sam film Lawrence Arabski (Lawrence of Arabia, 1962, David Lean) loti Leanovega orientalizma. Opozarjamo še na prispevek Roberta Kureta »The Future is Now«, v katerem avtor razmišlja o postmodernih gledalskih praksah in filmih Sare Bezovšek. Tu so, kot vedno, tudi kritike aktualnih filmov, serij in poročila s festivalov.

Nekaj prostora namenijo tudi »filmskim frekvencam«. Radijca Urban Tarman in Anja Banko raziščeta zgodovino filmske misli na njunih domačih frekvencah – na Radiu Slovenija in Radiu Študent, Ana Šturm pa v kratki zabeležki predstavi delovanje podkasta FilmFlow. Za konec nam svojevrsten vizualni izziv v rubriki »Moj najljubši frejm«, ki nastaja v sodelovanju z Združenjem filmskih snemalcev (ZFS), prinaša tudi direktor fotografije Boj Nuvak.

Toplo vabljeni k branju!