Zbirka Rodneyevih predavanj o ruski revoluciji, ki sta jo skrbno uredila Robin D. G. Kelley in Jesse J. Benjamin, je zasnovana z mislijo na širok krog bralcev. Kot pomembna zgodovinska knjiga ne prinaša hvalospevov socializma in se tudi ne osredotoča toliko na same revolucionarne dogodke, temveč se ukvarja predvsem z vprašanjem, kako po izkušnji ruske revolucije spodbuditi nove revolucionarne, protikolonialne in protiimperialne politike v svetu: živega duha marksizma je po Rodneyju potrebno iskati v konkretni analizi konkretnih zgodovinskih pogojev.
S podrobnim vpogledom v sile, ki so oblikovale oktobrsko revolucijo kot prelomen dogodek (in s tem tudi sodobni svet), avtor spodbija številne znane zgodovinske paradigme in bralca neizogibno spravlja v nelagodje. Rodney namreč brezprizivno pokaže, da je v enaki meri kot napredek potrebno misliti tudi zaostalost in podrazvitost; s tem razgalja hrbtno stran liberalne demokracije, javno mnenje, ter poudarja, da je potrebno razumeti tudi mesta proizvodnje vednosti: namesto sprejemanja čistih demokratičnih modelov zahteva mišljenje njihovih imperialističnih teženj.
Kljub obsegu in zapletenosti svoje naloge je bil Rodney kot genialni mislec sposoben načela historičnega materializma posredovati v jeziku, ki je razumljiv vsakomur. Pisal je z mislijo na navadnega človeka, delavca in kmeta, s čimer je sledil tudi ideji revolucije, ki je izrecno opustila slovnico in besednjak zahodne politične tradicije. V času, ko politična realnost prehiteva politične analize, je to načelo še toliko pomembnejše.
Trajni pomen Rodneyeve analize je še posebej opazen danes, ko smo priče vznikom novih fašizmov in novih oblik zatiranja na več koncih sveta. Knjiga namreč ne ponuja izjemne analize revolucionarnih praks, temveč zlasti upanje, da je revolucija mogoča tudi pod bistveno drugačnimi pogoji kot nekoč.