Še živim

Ljubezen in partnerski odnosi. Večno aktualna tema, ki posega po naših globinah, sprašuje vprašanja, ki jih nočemo slišati, trka na vrata naše teme in preko bolečine odpira pot do Srca.

Poezije Še živim Katjuše Štingl so pot slovesa, zlomljenega srca, pot razhajanja, celjenja in na koncu pot novega, lahkotnejšega začetka. Prebolevanje brez olepšav, takšno kot je. Boleče, trpko. Skozi poezijo pove neizrečeno. Tisto, kar se skriva v ozadju.

Govoriva isti jezik,
midva, ki se ljubiva?
Rečem belo, slišiš črno,
največkrat kar tiho sva.

Avtorica je drzno stopila tudi v moške čevlje, na najbolj krhek teren, v skrite kotičke ranljive moške duše. Zanjo duša nima spola, vsi ljubimo, vsi čutimo, vsem se je kdaj zlomilo srce, le način, na katerega se soočamo s tem je drugačen, zato je polovica knjige napisana v ženskem, polovica pa v moškem spolu. Najdeta se na pol poti, kje drugje kot na sredini, kjer sta Ona in On, vsak zase, srečna.

Jočem v nedrjih neznank
in kdaj tudi med nogami,
še smrt me noče, ko kričim:
»Daj me že vzami.«

“Na vseh nivojih, metaforičnih, podobarskih, čutnih, jezikovnih … je zbirka bogata, kot je lahko bogata trgatev življenja. To so poezije, ki jih pesnik zbere enkrat samkrat v življenju na takšen način in so zato podoba, najbolj iskren portret pesnikovega obraza. Pesnica se nikjer in v ničemer ne zadržuje. Ne olepšuje svojih čustev. Ne pesni zaradi pesnjenja, ampak zaradi resnice, ki jo želi, ki jo mora izpovedati. Iskrenost je ena največjih vrednosti teh pesmi (kot tudi sleherne dobre poezije). Iskrenost do krvi. Iskrenost do norosti. Iskrenost do popolnega razgaljenja.” Vinko Möderndorfer, pisatelj in pesnik, avtor spremne besede

Z naslovom Še živim avtorica sporoča, da ne glede na to, kaj vse se nam je zgodilo v življenju, koliko bolečine smo čutili ali jo še čutimo, kolikokrat smo ‘umrli’, še vedno smo tukaj, še živimo. In vsaka bolečina se z dovolj ljubezni nekoč spremeni le v izkušnjo, ki nas je oblikovala in pripeljala bližje k sebi. V ljubezen.

…ti si ta, ki ljubiš globoko….
….ti si ta, ki letiš visoko….
…ti si ta, ki joče v temi…
….ti si ta, ki še živi...

O avtorici: 

Katjuša Štingl je bila rojena v Celju, kjer je obiskovala tudi Prvo gimnazijo in od šestnajstega leta pisala za lokalni časopis. V rodnem kraju se je začela njena novinarska pot, ki jo je nato zanesla v Ljubljano na študij Fakultete za varnostne vede, kjer je postala diplomirana varstvoslovka. Njene zgodbe se že več kot 20 let dotikajo družbeno-odgovornih vsebin, sogovorniki so skrbno izbrani posamezniki s katerimi se spušča v globine človeške duše in razkriva njihove poglede na svet. Privlačijo jo teme, ki družbi in človeku kažejo zrcalo sveta v katerem živimo. Ne zanima je površina, rada se potopi v globino. Krajev, odnosov, ljudi. Pogleda, kaj se skriva onkraj. Zidov, razuma, medijskega blišča. Kateri film se vrti v ozadju? Kdo si, ko nihče ne gleda?

Zadnja leta nabira izkušnje s samostojno organizacijo dogodkov, PR storitvami, kreativnim pisanjem in osebnim svetovanjem posameznikom ter podjetjem. Mamica dveh otrok je z izdajo prve knjige postala tudi pesnica.

O ilustratorki: 

Maja Lesjak Gavriloska je leta 1978 v Celju rojena ustvarjalka, ki svoje življenje in ustvarjalnost združuje v barvit mozaik izraznosti, od slikarstva, ilustracije do grafičnega oblikovanja. Po študiju vizualne komunikacije na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje je stopila na lastno ustvarjalno pot. Svojo umetnost izraža predvsem skozi ilustracije, kjer se izkaže njen edinstven in sanjski pristop. Izoblikovala je svojstven ilustrativen slog, ki se po barvitosti in izogibanju ravnim in pravilnim linijam spogleduje z otroško iskrivostjo, hkrati pa zajema zrelo žensko ekspresivno noto, ki se sooča z življenjskimi tematikami na živahen in prodoren način. Njena dela so prepojena z otroško radoživostjo in domišljijo, ki jo prenaša na platna, pohištvo, oblačila in še mnoge druge površine. S svojimi liki razkriva notranji svet in izraža iskrenost ter iskanje resnice v vsakdanjih trenutkih.