»Pesmi Lidije Golc v novi zbirki Skorje imajo dve osišči: življenjska spoznanja ter odzive na občudovano umetnost. Resda zdaj objavlja ažurno, vendar je bila Golčeva kot profesorica in družinski človek obenem potrpežljiva ustvarjalka. Dolgo čakanje (na pesem) povezuje v neki starejši pesmi (z naslovom Korenine počivajo, dihajo in brstijo iz zbirke Vsakomur iz svoje lepene) z zaupanjem.
‘Zaupati pomeni tudi doooooolgo čakati. / Čakalna doba se pogosto zdi neskončna / in kot da tisto nikoli ne pride. / Čakaš in čakaš in delaš druge stvari, / potem pa se enkrat nenadoma kar zgodi, / kar si čakal že sto let in si že nehal čakati. / Rojevanje ima korenine, korenine počivajo, / dihajo in brstijo, nič čudnega, da enkrat / vendarle čudovito, bogato rodijo.’
V pesmih, ki gradijo pesniško snov iz pesničinega intimnega in javnega vsakdana, komunicira s ‘tu in zdaj’ ter današnjo in preteklo književnostjo, z gledališčem, likovno umetnostjo, glasbo in s filmom.«
Petra Koršič, iz spremne besede
Lidija Golc (1955) je magistrirala iz didaktike književnosti na FF v Ljubljani. Njene knjige so praviloma večjezične. In tudi tokratna pesniška zbirka je prevedena v pet jezikov: hrvaščino, angleščino, italijanščino, nemščino, ruščino. Zbirko bogatijo ilustracije koroškega slikarja in arhitekta Karla Vouka.
Iz medijev:
- Bukla, jan-feb 2024, recenzija knjige (Sara Virk)