Tu kdo streže? : kaj si natakarji pravzaprav mislimo o vas

Priznani kuharji so pridobili status zvezdnikov, kakor igralci, pevci in športniki. Gledamo jih po televiziji, o njihovi hrani, receptih in življenjih lahko prebiramo v neštetih knjigah. Vse lepo in prav. A kje je natakar? Kje je tista oseba, ki prinese hrano do gosta? Saj je vendar kuhar ne teleportira na mizo? Kje je tisti, ki gosta postreže, mu razloži, kaj ga čaka na krožniku?

Nič. Kakor da ne obstaja.

Pa sem se odločil napisati prvo knjigo, v kateri ima glavno vlogo natakar. Sestavlja jo triinštirideset kratkih poglavij, v katerih izveste, kakšni gostje so Italijani, kako se sporazumevati z Madžari, kdo pušča najboljšo napitnino, kako je videti japonska poroka, odnose s kuharji, kaj najraje jedo Nemci, kako preživeti obisk izraelskih gostov ter še mnogo drugih zanimivosti iz strežbe.

Predvsem pa, kaj si natakarji v resnici mislimo o gostih.

Intervju z avtorjem:

1. Od kod ste črpali navdih za pisanje knjige?
Želja po pisanju je prišla po parih prebranih knjigah kuhinjskih mojstrov. Pa sem si rekel zakaj ne bi še sam zabeležil svoje pripetljaje in razmišljanje s strani natakarja. Kar je kasneje preraslo v moj osebni projekt. Navdih je prišel iz lastnih izkušenj, ki so se mi zgodili v preko šestnajstih letih, odkar opravljam ta poklic.

2. Komu je knjiga namenjena?
Knjiga je namenjena vsem, ki si želijo lahkotnega, zabavnega in zanimivega branja.

3. Kakšno je sporočilo knjige?
Sporočilo knjige bi bilo, da je natakarski poklic lep, a naporen in ne bi smel veljati za slabšega ali celo manjvrednega, kakor nekateri mislijo, da je. Mogoče celo predramim, katerega bralca in se zave, »to sem delal narobe, kakor gost«.

4. Morebitni odzivi na knjigo?
Odzivi tistih, katerim sem dal za prebrati so bili pozitivni. Komentarji so bili večinoma zanimivo in zabavno. Eden se je glasil: »Ti si fuknen.« Mišljen, kakor pohvala, kaj vse je tičalo v moji glavi. Eden je pokomentiral, da je knjiga super, le da mu konec deluje, kakor bi ga odrezal, brez zaključka.

O avtorju:

Petar Stojanović (1983) se je po osnovni šoli vpisal na srednjo gostinsko šolo, smer gostinski tehnik, kar v prevodu pomeni kuhar in natakar, vse v eni osebi. Šolanje je nadaljeval na višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem, vendar je študij v drugem letniku opustil in se zaposlil kot natakar. Poleg službe večino časa preživi z družino. Je oče treh otrok in mož eni ženi. V prostem času rad slika in je do zdaj že imel štiri samostojne razstave, njegovo delo pa krasi tudi dve etiketi za pivo.