Avtorica s preučevanjem idej, ki jih posredujejo pravljice, prepričljivo prikazuje povezave med strukturo pravljice, s katero so povezani tudi značaji in motivi, ter funkcijo, ki jo ima pravljica v družbi.
Izbranim pravljicam se avtorica posveča tematsko in v svojem pristopu osvetljuje kontekstualna ozadja, s katerimi ljudske in literarne pravljice odražajo različne zgodovinske, družbene in kulturne razmere in se jim hkrati prilagajajo.
Monografija odpira poglobljene in izvirne poglede na tematiko pravljic, ki postaja vse bolj aktualna. Namenjena je tako strokovni kot širši javnosti, ki se zanima za globlje razumevanje pomena in funkcij pravljic skozi čas. Z velikim poudarkom na slovenske primere pravljic avtorica z monografijo pomembno prispeva k osvetlitvi slovenske kulturne dediščine.