Verski problem slovenstva

In sicer v obeh pomenih: kot poklon tisti knjigi, a hkrati kot njeno kritično nadaljevanje, namreč v smislu globljega pomena narodne pripadnosti in zvestobe, kakor ga lahko razloži in spodbuja Vidmarjev zgolj sekularni kulturni vidik, namreč pomena, ki ga je mogoče najti na ravni svetopisemsko utemeljene vere, torej na ravni duha.

Knjiga pa je tudi zgodovinski presek, ki kaže, kaj so bile po avtorjevem mnenju prave in kaj iluzorne odločitve v slovenski zgodovini, kar pa pomeni tudi sugestijo za odločitve, ki jih Slovenci sprejemajo sedaj in kakršne bodo sprejemali prihodnji rodovi. Osnovna avtorjeva teza je, da narodnost in materni jezik nista najvišji človeški danosti – zelo visoko vrednost te danosti pa more zagotoviti le ozir na dejansko najvišjo danost, na spoznanje in sprejetje razodete vere v smislu starega rekla, ki ga nekateri pripisujejo Avreliju Avguštinu: »Če je Bog na prvem mestu, so tudi vse druge stvari na pravem mestu« – preneseno na vprašanje v tej knjigi: Če je Bog na prvem mestu, je tudi vprašanje slovenske narodne pripadnosti in slovenske materinščine na pravem mestu …

Iz knjige:

Če sem naslov svojega majhnega prispevka na temo zvestobe narodu in jeziku naroda, ki mu kdo pripada, naslonil na naslov častitljivega Vidmarjevega dela (Kulturni problem slovenstva.), od katerega izida bo kmalu 100 let, le da sem besedo »kulturni« zamenjal z besedo »verski«, s čimer njegovega naslova nisem hotel parodirati, temveč le seči z obzorja kulture do obzorja vere, ker menim, da je vera daleč pred vsako kulturo in je kultura lahko utemeljena le v veri in je v svojih značilnostih in dosežkih tudi izraz in odraz vere, na kateri je utemeljena.

O Avtorju:

Ošlak je odraščal v polkmečki družini na Prevaljah. Osnovno šolo je obiskoval na Prevaljah, nižje razrede klasične gimnazije pa na Ravnah na Koroškem. Leta 1967 je maturiral na Ekonomski srednji šoli v Slovenj Gradcu. Študij političnih ved pa na FSPN v Ljubljani. Po daljši prekinitvi je nadaljeval študij na Akademio Internacia de la Sciencoj v San Marinu, kjer je leta 1991 diplomiral s stopnjo bakalavreata na temo »Državna filozofija pri Novalisu«. V letu 1993 na isti akademiji ubranil magistrsko nalogo z naslovom »Identiteta in komunikacija – na primeru manjšinskega problema na Koroškem«. V letu 1982 se je preselil v Celovec, kjer je bil najprej zaposlen pri Mohorjevi družbi, od 1989 pa pri Katoliški akciji kot lektor in strokovni sodelavec. Ošlak piše in objavlja leposlovno literaturo in esejistiko, filozofska in družboslovna besedila, priložnostno tudi časopisno feljtonistiko v slovenščini, esperantu in nemščini. Od leta 2004 do 2006 je bil predsednik esperantskega centra mednarodnega pisateljskega združenja PEN.