ViTa dolorosa

Via dolorosa je Žalostna pot. To je ulica v Jeruzalemu, ki vodi od Pilatove palače do Kalvarije. Pravijo, da je to pot, po kateri je Jezus nosil križ. Vita dolorosa pa je žalostno življenje. Je naše življenje, naše srečevanje s križi in s Križem. Do srečanja z Njim. ViTa dolorosa so zato zgodbe naših žalosti. Naše poti od Poncija do Pilata. Od Pilata do Kalvarije. Od Kalvarije do Vstajenja. Naše vsakdanje in vsakodnevne poti do Njega. In z Njim.

“Ko so se začele bolj intenzivne priprave na knjigo in sem po več kot pol leta spet začel prebirati tekste, nisem mogel verjeti, da je vse to prišlo izpod mojih prstov. Te besede so od zgoraj. Meni je to tako sveto. Če bi kdo drug napisal to knjigo, bi bil zaljubljen vanjo in bi jo vsem ponujal.” – Gregor Čušin

Odlomek in knjige:

Včeraj pa sem videl človeka, ki je objel drevo tako nežno in ljubeče, kot bi objel nevesto. Na smrt obsojenemu so na rame položili križ, on pa se ga je oklenil, kot se je včasih moja žena oklenila mene. Da sem ves vztrepetal. In spoznal sem, da ne gre v smrt, ampak v življenje. Da je objel križ, da je objel mene. In mojo ženo. In mojega otroka. In vse ljudi, ves svet. Da je ljubezen.

Mnenje o knjigi:

Prebrala sem jo enkrat, dvakrat. In nato še tretjič. Požirala sem jo. Ljubezen in bolečina ljudi, ki so stali ob poti, kjer je mimo Jezus nesel križ, sta otipljivi. Čeprav je Jezusa na križevem potu spremljala množica, nisem nikoli čutila, da je bila to skupina ljudi, ki je bila ranjena in zaskrbljena. Ob branju začutiš, kako smo po vsem svetu različni ljudje, ki v svojih srcih tudi po 2000 letih nosimo isto bolečino, s katero so se soočali tisti, ki so bili neposredno navzoči.

Pilat, Baraba, Simon. Veronika, Kajfa, Peter. Fiktivni liki, ki jih poznamo iz zgodb zadnjih dni in ur Jezusovega življenja, postanejo resnični. Postanejo osebe iz mesa in krvi, osebe z lastnimi boji, osebe, ki prepoznajo ljubezen. Osebe, ki prepoznajo Ljubezen.

Čušinova ViTa dolorosa za vedno spremeni pogled na veliki petek. In na Veliko noč. In po tem, ko jo preberemo, nikoli več ne podvomimo v Ljubezen križa. – Mojca Koren Lapajne v članku Križev pot: kaj je spremenilo moj odpor do te molitve.

O avtorju: 

Gregor Čušin je študiral dramsko igro na AGRFT. Po študiju se je zaposlil v MGL, kjer je s krajšo prekinitvijo ostal vse do leta 2018, ko se je podal na samostojno pot. V ljubiteljskih in polprofesionalnih gledališčih se pogosto loteva tudi režije predstav. Izjemno odmevne so njegove avtorske monodrame Hagada, Evangelij po Čušinu, Pešec in Jona, besni prerok, kjer se ukvarja s krščanskimi temami. Kot eden najbolj ustvarjalnih umetnikov je s svojimi predstavami redni gost pred polnimi dvoranami po vsej državi. V svojih besedilih na edinstven način spaja krščanske in druge družbene teme z umetniško besedo, ki je včasih humorna, že naslednji trenutek pa smrtno resna in zadane naravnost v srce. Človek tako lahko gleda eno in isto predstavo tudi trikrat, pa se je ne naveliča – vsebina je namreč vsakič malce drugačna, besedilo pa ima toliko sporočil, da jih z enkratnim ogledom niti ne opaziš vseh.

👉 Leta 2025 je izšlo še nekakšno ‘logično’ nadaljevanje večkrat ponatisnjene Vite Dolorose – zbirka kratkih zgodb Strmenje.