Vpliv filmov na samorefleksijo gledalcev

Iz knjige:

Za razumevanje filmske zgodbe je pomembno, da se v film ne vključimo le racionalno, ampak tudi čustveno. Ob ogledu filma se v nas prebudijo čustva in afekti, ki si jih lahko delimo s preostalim občinstvom, lahko pa gre za individualne odzive, ki jih sproži podobnost med našo in fikcijsko zgodbo. Ta na plan privede spomine in pri gledalcu lahko pride do samorefleksije. Za samorefleksijo sta pomembna identifikacija z likom in empatija, v svoji raziskavi, izvedeni s pomočjo poglobljenih intervjujev, pa sem ugotavljala, kaj še imajo skupnega različne izkušnje pri vplivu filmov na samorefleksijo gledalca, kakšni so pogoji, da do tega pride, in koliko to vpliva na gledalčevo vrednotenje filma.

Na podlagi primerjanja izkušenj s samorefleksijo ob gledanju filma šestih intervjuvancev sem ugotovila, da lahko film na gledalca deluje terapevtsko: da do samorefleksije pride, gre gledalec skozi procese identifikacije z likom in katarze, kar privede do osvoboditev čustev in vpogleda v lastne težave, ki jih lahko nato začne aktivno reševati. Gledalec, ki ima tovrstno izkušnjo ob filmu, bo film označil kot zelo dober. Filmske zgodbe, ob katerih najpogosteje pride do samorefleksije, vsebujejo kompleksne odnose med liki, več dimenzionalne karakterje in realen odsev družbene situacije, kar pa so elementi, ki jih v literarni teoriji smatrajo za ene izmed najpomembnejših pri vrednotenju zgodbe. Kateri film bo v gledalcu povzročil samorefleksijo, je težko napovedati, se pa na teh temeljih uveljavlja vrsta terapije, ki jo imenujejo cinematerapija, saj si lahko terapevt s filmom pomaga pri razčiščevanju pacientovih težav.

O knjigi: 

Medtem ko se običajno pri analizi filma osredotočamo na iskanje vnaprej vkorporiranega sporočila ter skušamo razvozlati njihov pomen, da bi lahko ocenili kakovost dela, ta monografija dokazuje, da je naše vrednotenje filma pogojeno tudi z našimi individualnimi odzivi, čustveno vpletenostjo in podoživljanjem lastnih spominov, ki jih iz nas potegne filmska zgodba. – red. prof. Dr. Peter Stanković

Pronicljivo znanstveno delo Vpliv filmov na samorefleksijo gledalcev izvrstno pojasni, kako lahko fikcija pripomore k ozaveščanju lastnega karakterja, vedenja in situacij, v katerih smo se znašli, vendar jih pred tem nismo znali razumeti. – izr. prof. dr. Karmen Šterk

Predvsem jo zanima povezovanje pripovedi z duševnim zdravjem, torej kako lahko domišljijski svet pomaga v našem vsakdanu, lajša osamljenost in nudi boljše razumevanje tako sveta kot sebe. Načrtuje tudi bralne krožke, delavnice pisanja in pogovore, ki bodo vključevali biblioterapijo/cinematerapijo. – dr. Simona Klemenčič

O avtorici:

Patricija Fašalek, rojena leta 1993, je diplomirana novinarka in magistra kulturnih študij na Fakulteti za  družbene vede ter certificirana biblioterapevtka. Njene recenzije in novinarske prispevke najdemo v revijah, kot  so Obrazi, Ekran, Jana, Reader‘s Digest Slovenija, Airbeletrina in druge publikacije. V okviru Zavoda Vizo ureja  spletno platformo Mad About Film, kjer so objavljeni tudi njeni intervjuji s filmskimi ustvarjalci, recenzije in poglobljene filmske analize, v času magistrskega študija na Masarykovi univerzi v Brnu pa je za spletni časopis Re:Views pisala poglobljene poljudno-akademske eseje in analize v navezavi na film ali literaturo. Znanstveno delo Vpliv filmov na samorefleksijo gledalcev jo je vodilo do postavitve spletne strani Ime zgodbe (www.imezgodbe.si), s katero želi izsledke raziskave pretvoriti v prakso: na strani so na voljo filmske in literarne recenzije, intervjuji s strokovnjaki ali avtorji, različni prispevki na temo pomoči z zgodbo in seznam naslovov stotih filmov in knjig, ki so razdeljeni po kategorijah glede na težje življenjske situacije, s katerimi se ljudje srečujejo.