Ženske, na katere mislim ponoči: po poteh junakinj iz zgodovine …

Ali ste že slišali za Artemisio Gentileschi, Lavinio Fontana ali Nellie Bly? Kaj pa za Karen Blixen? Avtorica Mia Kankimäki je raziskala zgodbe desetih žensk iz zgodovine, ki so počele to, kar druge ženske v njihovem času niso: potovale ali se preživljale kot umetnice. Nekatere so bile zelo uspešne in so postale celo zvezdnice, a vendar v zgodovinskih knjigah ni niti sledu o njih!

Finska pisateljica Mia Kankimäki je dala svoje stanovanje v najem, pripravila prtljago in prepotovala svet, da bi odkrila, zakaj je temu tako. Biografije pogumnih žensk se prepletajo s popotniškimi zapisi, ki vas bodo popeljali od farme Karen Blixen v Keniji, skozi renesančne Benetke do sodobne Japonske.

“Misliš, da veš, kaj ti lahko potovanje ponudi, ampak v resnici ravno tega ne veš.” – Karen Blixen v knjigi Pismo iz Afrike, 18. 1. 1917

ODLOMEK IZ KNJIGE:

“Jaz sem M. Imam triinštirideset let. Skozi leta sem nešteto noči mislila na ženske – pa ne da bi imel seks kakršnokoli vlogo pri tem. Nanje sem mislila v tistih neprespanih nočeh, ko mi je tako ali drugače škripalo v življenju, z moškimi in z razpoloženjem nasploh, in sem imela občutek, da mi ne bo nikoli uspelo izstopiti iz tega nočnega vlaka tesnobe. Ob takih nočeh sem si iz zgodovine nabrala skupino nevidnih žensk, ki so postale moja osebna garda – svetnice in varuhinje, ki mi kažejo pot naprej.

Življenja teh navdihujočih žensk se niso odvijala po ustaljenih tirnicah. Te ženske so prestopale meje in počele stvari, ki jih od njih ni nihče pričakoval. Med njimi je marsikatera umetnica in pisateljica, katere delo je potekalo v samoti in v njenih notranjih svetovih. Mnoge so bile brez družine in otrok in tudi njihovi odnosi z moškimi niso sloneli na običajnih vzorcih. Prav tako so mnoge med njimi potovale ali se preselile v novo, drugačno kulturo in se še v zrelih letih podajale na pot velikih življenjskih sprememb. Nekatere so vse življenje preživele skupaj s svojimi materami, veliko jih je bolehalo za različnimi telesnimi in duševnimi boleznimi, vse pa so sledile svojim strastem in se odločale po svoji volji in ne nujno po pričakovanjih svojega časa. Te ženske so postale moje vzornice in načrt B, h kateremu bi se zatekla, če bi vse ostalo šlo po gobe.”