Zlato jajce

V Zlatem jajcu pesnica raziskuje pesniško ekologijo, ekonomičnost izraza in vlogo tišine v poeziji ter se osredinja na doseganje “praznega prostora”. Odsotnost osebnega se kaže v uporabi neosebnih glagolskih oblik, izpovedno spregovorita le uvodna reka in zaključni drobni tisk. Kako zanimivo – reka/poezija nosi sporočilo kot drobni tisk, kot tisto, česar v naglici ne preberemo, a je važno. Vtis praznega prostora in učinek pesniške golote je Koršičeva tokrat udejanjila z grafičnim oblikovanjem tipografske poezije.

Pesmi se plastijo v pet razdelkov, pri čemer naslove nadomeščajo znaki (denimo fi). Naslovi ciklov BITI – GOLO – ZLATO JAJCE – NASELI ZNOVA – DROBNI TISK oblikujejo pesem ter tako konkretno kakor tudi simbolično Zlato jajce, ki je v Möbiusovem plašču Aleksija Kobala.

Raziskovanje varčnosti, premišljenosti in večplastnosti pesniškega materiala je Petra Koršič nastavila že v prvencu Furlanka je dvignila krilo (Mladinska knjjiga, 2017, cikel Naseli me) in knjigi Bog z mano (Hiša poezije, 2019). V Cipresah (MK, junij 2024) in Zlatem jajcu (Apokalipsa, julij 2024) to nadaljuje. Obenem odpira vprašanje sobesedilne moči in vpliva na spremenljivost interpretacij.

***

jajce vsemirje je nadaljevanje
novo življenje
ponovno rojstvo
premagana sta čas in minljivost
je nesmrtno
trenutek v neskončnosti
ustvarjalnost v kozmosu
varnost in obilje
v duši
up
zaupanje
zlato
naše
jajce

***

Iz spremne besede Ingrid Mačus:

»Zlato jajce se lahko bere kot krog, ki se izriše po dolgoletnem pesničinem iskanju na stikih površin velikih skladov, v lahkotni otroškosti, v srži bolečine, na umazanih tleh, v čisti posvečeni vodi. Ne išče se besed, ki ne bi bile zarasle v skorjah vsakdanjih uporab. Zlata lupina, ki skrbno varuje notranjost, se zasveti šele, ko si pustimo, da pesem vstopi in v tišini postaja, kar ji je namenjeno postati v nas. Ko (p)ostaja na križišču tega prepleta več resničnosti, je misel Koršičeve nedokončana, odprta ne le za interpretacijo, temveč za nova naseljevanja. V tej odprtosti je pesnica suverena in bralcu pušča veliko svobode. Če so usode prepletene, je prepleten v nedokončno osmico tudi odnos med pesničinim pesnjenjem in bralčevim branjem. Tke se zaupanje tako med bralcem in pesmijo kot tudi med samo besedo in pesnikom. Hkrati črke v oscilacijah ne nagovarjajo samo človeka, temveč, predvsem v ciklu Zlato jajce, tudi pesem samo, ki naj spregovori le takrat, ko se k njej nagne, ko je pravi čas, da se sama nagne v tisto nevidno reko, ki bi pot drugače nadaljevala neopazno. […]

Rebra se širijo in pesmi vdihnejo zvočnost posameznih fonemov, da se podčrtajo, omehčajo ali obrobijo posamezni pomeni. Sočasno pa spremljamo zamejevanje topografije pesmi, ki seže pod, da se lahko odbije in plapola nad, da lahko vidi celotno sliko. Te ne moremo dvigniti, je ne moremo odlepiti od resničnosti, iz katere vznika; misel se ne razlikuje od občutka; hotenja in želje se ne razlikujejo od dejanj; golo meso je iz iste krvi kot srce. Šele takrat zareže, beseda odjekne v praznino Večjega. Tja, kamor pesem Petre Koršič vztrajno kaže. […]

Petra Koršič nas tako vabi, da se upremo premoči vidnega in preverljivega. Podobno kot pesnica Cristina Campo, ki zapiše, da v pravljicah vedno zmaga tisti, ki se prepusti in verjame v besedo ter iz nje gradi konkretnost, tudi Koršičeva vabi bralca v opustitev upanja v prid čistemu zaupanju. Tako poezija postane upor, kot ga definira Giorgio Agamben, torej zavestno in brezpogojno dejanje, mimo okoliščin in vzročno-posledičnih razmerij.«

O avtorici: 

Petra Koršič je kritičarka, književnica, avtorica številnih ciklov, mdr. Prevod na oknu, Kritika v živo, Na pesniškem tandemu ter sinergijskega cikla AD HOC, ki združuje poezijo, glasbo in likovno umetnost. Kritike objavlja 27 let, zadnja leta tudi metakritiko, sodeluje na kritiških simpozijih. Je prejemnica številnih nominacij ter nagrade Lirikonfestov zlat 2016 za najboljši esej, nagrade Slavističnega društva DBK 2022 za pesnitev Biti in Stritarjeve nagrade 2024, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev.

Objavila je tiskane in zvočne knjige: Furlanka je dvignila krilo (2017, 2022), Bog z mano (2019, 2021), Štirje kvarti – Furlan, Bolčina, Gruden, Koršič / kvart Moja zrnka (2023), Ciprese (2024) in Zlato jajce (2024). Njena poezija je prevedena v več jezikov, objavljena v osrednjih slovenskih revijah in na tujem (Sovremenost, Elementi, Balkanski književni glasnik …), v več zbornikih, izborih (Nezbrani komadi, Pesniški turnir), v učbeniku Slovenščina in jaz 3. Bila je gostja v tujini (Univerza v Padovi, Pordenonelegge, Murakon, U mreži stih II, Tržaško knjižno središče, Fare voci, Špeter Slovenov, Monte Quarin …) in festivalov doma (Sanje v Medani, Lirikonfest, BCMF, Mlade rime, Če povem). Njene pesmi so v skladbah skladateljev Ingrid Mačus in Tomaža Sveteta (izvedbe doma in v tujini: Estonija, Avstrija, Italija) ter v interpretacijah glasbenikov, mdr. Zlatka Kaučiča.