Rdeča nit te študije je prepričanje, da miselnost nekega obdobja izvira iz pogleda na svet, ki prevladuje med izobraženimi sloji v obravnavani skupnosti. Včasih je takih shem več, vse pa sovpadajo s kulturnimi razhajanji, ki prežemajo takratni čas. Interesne sfere, iz katerih se porajajo različne kozmologije in ki so obenem podvržene vplivom slednjih, zaobjemajo znanost, estetiko, etiko in religijo. V izbrani dobi bo vsaka od omenjenih sfer ustvarila svojevrsten pogled na svet.
Če bo neka množica ljudi vpeta v vse sfere – ali v vsaj več kot eno izmed njih –, bo njihovo končno gledišče prešitek vseh teh različnih virov. Hkrati pa ima vsaka doba svojo prevladujočo preokupacijo: v treh stoletjih, ki bodo predmet naše raziskave, je iz znanosti izpeljana kozmologija zlagoma izpodrivala starejša, drugorodna stališča. Ljudje znamo biti ozkogledi tako v časovnem kot v prostorskem oziru. Vprašamo se lahko, ali pred kratkim vznikla znanstvena miselnost sodobnega sveta ni nemara dober primer takšnega ozkoglednega zamejevanja.
Knjiga je prevod izvirnika v angleščini, Science and the Modern World.