»Eli je moje ime,« se predstavi še čebelica. »Joj, sploh ne vem, zakaj sem padla. Vem samo, da sem letela z ostalimi čebelami nad lužo. Nosila sem polno posodo medu,« se skuša spomniti dogodkov, potem pa vzklikne: »Že vem! S krilom sem zadela gladino luže!« »Pozdravil te bom,« ji reče Bilko. »Pri meni boš tako dolgo, dokler si ne opomoreš in boš lahko letela. Do takrat pa te bom razvajal in skrbel zate.«