Diego Andrés Gómez (monografija)

O njegovi mladosti v Argentini govorijo slike iz družinskega albuma, študij na ljubljanski AGRFT je predstavljen z zapuščino filmske produkcije in fotografskim arhivom med snemanji in bivanjem v študentskem domu na Gerbičevi. Njegov najmočnejši opus se seveda kaže v reportažni fotografiji med sodelovanjem pri tedniku Mladina in v sami vojni na tleh bivše Jugoslavije. Kdo se ne bo spominjal navpično zapičene tankovske kupole ali pa direktnega streljanja iz letala JLA v Diegov objektiv pri bojih na Šentilju. Kdo ne ve za podobe iz obleganega Dubrovnika, Vukovarja, Zadra vse to so zapisi, ki jih ni moč izbrisati. Diego je nadaljeval svoje fotografsko delo z ustanovitvijo ateljeja za fotografijo Manjana. Počasi so se v njem začeli srečevati tisti, ki so fotografirali, tisti, ki so želeli postati fotografi in tisti, ki so bili fotografirani, oblikovalci projektov in tisti, ki jih je fotografija zanimala oz. ki so prijateljevali z Diegom. Manjana je bila pravo družabno vozlišče. Knjiga to tudi poskuša in želi predstaviti saj je največ strani namenjeno izvrstnim portretom in slučajnim pogledom vseh tistih, ki so se srečevali z njim.

Besedila so nadgradila celotno dramaturško nit knjige. Pisali so jih Maja Weiss, Sonja Lebedinec, Lora Power, Ali Žerdin, Boris Čibej, Silvo Devetak, Jože Suhadolnik, Ervin Hladnik Milharčič, Uroš Hočevar in Primož Lampič.

Celotni izkupiček prodaje je direktno nakazan na tekoči račun sinovoma Tiagu in Titu.