Po vaseh še vedno živijo bajke in pravljice, v mestih pa je več pesmi, spominskih pripovedi, anekdot, šaljivih in socialnih pripovedk. Te so v letih od 1983 do 2003 zbrali dijaki črnomaljske gimnazije v raziskovalnih nalogah in jih zapisali v krajevnih narečjih, ki kažejo vso jezikovno pisanost Bele krajine. Med zbranim gradivom je bilo vedno nekaj otroških pesmic, izštevank, igric. Podobno gradivo so zbrali tudi nekateri učitelji po belokranjskih šolah, zlasti tisti, ki so bili na kak način povezanis folklornim delom, vendar so v tem primeru pripovedovalci, pogosto pa tudi že zapisovalci, neznani.