V knjigi objavljamo lirska besedila, ki jih je avtor na osnovi zbranega študijskega materiala pisal namesto običajnih dramaturških razčlemb in z njimi v praksi inovativno prispeval k rojstvu odrskih umetnin. V pesmih je zajel in po svoje oblikoval snov iz različnih kultur in poetik: od Epa o Gilgamešu preko Ajshila in Evripida, tibetanskih misterijev, japonskih no-iger pa vse do Molièra, Strindberga, Brechta, Ciorana, Gombrowicza, Pessoe in Handkeja.
Skupna objava pesmi želi biti iztočnica za premislek o delu praktičnega dramaturga in njegovem mestu v študijskem procesu, o razvoju tega specifičnega poklica in sočasnem spreminjanju gledališča in njegovih novih oblik, nenazadnje pa tudi o dramaturgovih pogosto samoumevnih (samo)omejitvah in nikoli dovolj raziskanih možnostih v gledališki praksi.
V zbirki dramaturške poezije, ki jo je s spremnim zapisom na zavihih pospremil režiser Jernej Lorenci, objavljamo tudi skice in risbe scenografa Branka Hojnika ter fotografije uprizoritev.