Ob vsej lepoti, ki jo Janja priznava življenju, želi s soncem, ki jo obseva, osrečevati druge, se je v njej odločila odpreti tudi črno skrinjico, iz katere se vlečejo sence povedano brez olepševanja! – padle narave človeškega rodu, kar povzroča vsakemu posebej in vsem skupaj velikansko trpljenje. Poskusi posilstva, nesrečne smrti nedonošenčkov, poskus samomora iz obupa, nepriznana zdravniška zmota so teme za več romanov. Plemenitost in velikodušnost, s katerima to popisuje Janja, vsem nam prižiga luč.