Iz knjige:
Zanima me, kako socialne delavke uporabljajo informacijske-komunikacijske tehnologije (IKT) v socialnem delu, s kakšnimi etičnimi izzivi se soočajo ter kako digitalizacija vpliva na socialno vključenost uporabnikov. V teoretičnem delu sem najprej razčlenila osnovno terminologijo na področju digitalizacije socialnega dela, pregledala nekatere temeljne dokumente Republike Slovenije in Evropske unije, ki naslavljajo digitalizacijo, prav tako pa sem vključila statistične podatke, vezane na digitalizacijo v Republiki Sloveniji.
Mnenji o knjigi:
Mag. Barbo je pripravila izjemno zanimivo in poglobljeno delo, v katerem raziskuje digitalizacijo socialnega dela skozi različne perspektive, od izkušenj socialnih delavk do vpliva na uporabnike storitev. Strokovna monografija vključuje pregled literature, raziskav, strateških dokumentov in praks v Sloveniji ter tujini. Avtorica izpostavi pozitivne doprinose uporabe informacijsko-komunikacijskih tehnologij (IKT), kot so hitrejša komunikacija in učinkovitejše delo, hkrati pa opozarja na tveganja, kot so digitalni razkorak, tveganje za digitalno izključenost, pomisleki glede varstva osebnih podatkov ter tveganje za zabrisovanje meja med zasebnim in poklicnim življenjem socialnih delavk. Pomemben prispevek dela je tudi osredotočenost na etične dileme, ki jih prinaša uporaba IKT.
To raziskovalno delo predstavlja dragocen prispevek za teorijo in prakso socialnega dela, saj postavlja temelje za nadaljnje raziskovanje in diskusijo o digitalni preobrazbi socialnega dela. – Red. prof. dr. Darja Zaviršek
***
Mag. Barbo podaja smernice za naprej in opozarja na potrebo, da se socialno delo kot disciplina opredeli do digitalizacije in njenih vplivov. Prizadeva si za vključevanje socialnih delavcev in uporabnikov v proces digitalizacije, kar bo omogočilo upoštevanje vrednot socialnega dela in zagotovilo, da bodo slišani vsi uporabniki. Poudarja tudi potrebo po jasnih smernicah za uporabo IKT, ki bodo socialnim delavkam v pomoč pri obvladovanju etičnih dilem, ter pri uspešnem ohranjanju poklicnih meja.
V zaključku je podanih več pomembnih predlogov za uporabo IKT v socialnem delu. Avtorica priporoča zmanjšanje birokracije in poenostavitev postopkov, povezanih z uporabo IKT, več podpore za ohranjanje poklicnih meja in poudarja potrebo po večji vključenosti socialnega dela v oblikovanje digitalne agende na makro ravni.
Monografija je pomemben prispevek k razumevanju digitalizacije v socialnem delu v Sloveniji in mnoga odpira vprašanja, ki jih prinaša digita- lizacija. Avtorica ponuja natančne in relevantne ugotovitve ter predloge, ki lahko pozitivno vplivajo na nadaljnji razvoj socialnega dela v digitalni dobi. – Gaja Černe, mag. soc. del.
