Kako misliti partizansko umetnost?

Razprava se posebej osredotoča na notranje napetosti in protislovja partizanskih umetnostnih praks, ki so bila kot taka reflektirana že v času NOB: na problematizacijo institucije umetnosti, ki jo je pogojeval nastanek množične anonimne umetnostne produkcije, povezan s konceptom kulturne revolucije, na napetost med »avantgardističnimi« tendencami in »ljudskostjo«, na refleksijo razmerja med »čisto« in »politično« umetnostjo itn.

Avtor se ukvarja predsem z besedno umetnostjo, v kateri so se te napetosti najbolj kazale, upošteva pa tudi druga področja, pri čemer enakovredno obravnava »klasična« dela (Župančič, Kajuh idr.) in primere anonimne produkcije.

Knjiga ima obširne opombe, v katerih so navedeni tudi daljši odlomki javnosti doslej neznanega gradiva. V prilogi pa sta prvič objavljena zapisnika dveh članskih sestankov Slovenskega umetniškega kluba v Črnomlju leta 1944.

Iz medijev: 

• Vesna Milek: “Ne čakam na 22. stoletje, mene zanima samo večnost: intervju z Miklavžem Komeljem”, Delo, Sobotna priloga, 17. 7. 2023, str. 50-53.
• Jela Krečič, “Kulturni molk je pomenil,da ne smemo molčati” (o knjigi), Delo, 4. 12. 2009
• Ingrid Mager, “Umetnost za novi svet”, Dnevnik, 10. 12. 2009