Rudi Stopar je za svoje haikuje prejel več prestižnih mednarodnih priznanj in nagrad. Za njegove pesmi je značilno bogastvo oblik in figur. Ob teh, ki so izraz čistega doživljanja, brez vsakršne intervencije med impresijo in ekspresijo, kar je temeljna zahteva resničnega haikuja, lahko vidimo tudi čiste slike v najboljši tradiciji Jose Busona, metafore in celo nadrealizem, pa tudi čisto liriko kot konstanto vseh pesniških form. Avtorica zbirke petintridesetih haikujev je dvanajstletna Alma Anakiev, ki je na enem najodmevnejših mednarodnih haiku natečajev ITOEN (Tokio) leta 1997 prejela nagrado za odličnost (Excellence Award). Njen haiku kot oblika presega ločnico med zahodnjaško in vzhodnjaško kulturo ter sodi med umetniške zvrsti, ki bi jih lahko poimenovali skupna dediščina človeštva. Tone Škrjanec, ki ga poznamo predvsem kot pesnika in prevajalca, se tokrat razkriva tudi kot haiku pesnik. Knjižica Sonce na kolenu preseneča z izredno inovativnim premoščanjem razlik med klasičnimi pesniškimi in haiku izraznimi sredstvi. Njegovi haikuji so intuitivni odziv in odmev lastnega življenjskega izkustva, ki je razsvetljava trenutka.