Gre za izvirno in kompleksno zasnovano delo, ki s svežim pristopom in na podlagi obsežnega gradiva tehtno argumentirano celovito zajema problematiko, s katero se avtorica ukvarja že vrsto let. Opazna je širina raziskovane tematike, saj je avtorica pri obravnavi uporabljala tako že objavljeno literaturo kot objavljene arhivske, vizualne in materialne vire, k čemur je velik delež prispevala sama z zbiranjem spominov in izjav ljudi, v obravnavanem obdobju na različne načine povezanih z Železarno Ravne. Že v tem delu je pokazala, da je presegla ločnice, ki so nekdaj (umetno) delile stroke, ki proučujejo različne vidike preteklosti. Na srečo večinoma že presežene delitve je avtorica zavrnila že z načinom pristopa v obravnavi problematike. Pri svojem delu se je posvetila raziskovanju delavcev Železarne Ravne in njihovemu načinu življenja, pa tudi drugim platem razvoja železarstva na Ravnah. Tako se ne izogiba niti vprašanjem bolj tehnološke narave, organizacije dela ali varnostnih sistemov, ki so, kot je pokazala, prav tako vplivali na spremembe v poslovanju in s tem tudi na delovne razmere v Železarni…