Avtentičnih pričevalcev slovenskega ljudskega stavbarstva je malo, Graditeljska zagnanost v šestdesetih in sedemdesetih letih je bila prepojena z miselnostjo, ki je zanemarjala tradicijo, krajinske razlike in posebnosti. Cenenost, izumetničenost in slepo posnemanje brezizrazne "modernosti" so s prezidavami, dozidavami in nadzidavami razvrednotili pristnost značilne stare arhitekture.