Svojim predelavam grške komedije pa je Plavt vtisnil še lastni pečat z vnašanjem prvin iz italske uprizoritvene umetnosti, ki sta jo zaznamovali burkaštvo in zajedljiv humor. Ta knjiga prinaša njegovi doslej neprevedeni burki Perzijec (Persa) in Kazina (Casina).
V Perzijcu se Plavt poigrava s konvencijami grške nove komedije, tako da lahko v njej vidimo kar »komedijo o komediji«, medtem ko v Kazini spremljamo motiv, dobro poznan iz številnih del evropske književnosti, ne nazadnje iz Linhartove veseloigre Matiček se ženi: gospodar zasleduje služabnico, a se na koncu osmeši. Rdeča nit, ki povezuje Plavtovi igri, je prevratniški saturnalijski duh, v katerem osebe z avtoriteto – starci, očetje, gospodarji – potegnejo krajši konec.