Plesati modernizem, uprizarjati politiko

Mark Franko v svoji revizijski obravnavi evolucije "modernega plesa" postavlja pod vprašaj splošno pojmovanje, po katerem plesna podoba zrcali razmerje plesa do kulture. Zavzema se za zgodovinjenje estetike, ki bi upoštevalo pogosto spregledano politično razsežnost ekspresivnega delovanja. Z interdisciplinarnim pristopom k analizi plesa seže od študij scenskih umetnosti, feminističnih študij in kulturne teorije do študij modernega plesa v razmerju do spola, družbenega razreda in modernističnih politik, pri čemer njegovo zanimanje pokriva vse od Isadore Duncan, Marthe Graham in Mercea Cunninghama do manj kanonskih osebnosti, kot so Valentine de Saint-Point, levičarski "revolucionarni plesalci" iz tridesetih let 20. stoletja in Douglas Dunn.