Knjiga vsebuje enajst pesmi v prozi (z naslovi »revolucija« »plevel« »pozdrav iz zadnje klopi« »prva vrsta« »zahvala« »36.350 tolarjev za tri dni« »bivanjska enota« »polsen« »spomin na generacijo« »ob pol sedmih zjutraj« in »želja je lakota je ogenj«) kratkih zapisov ki spominjajo na stilizirane dnevniške zabeležke biografske notice ali mimobežne osebne komentarje.
Osebni moment je v pesmih spretno vpleten v družbeno dogajanje – osebno je v njih upodobljeno kot družbeni učinek in nikakor ne kot zaključena esencialistična enota. Nataša Velikonja je s pričujočo pesniško zbirko prestopila od intimistične ljubezenske lirike ki je označevala prvi dve pesniški zbirki »Abonma« (1994) in »Žejo« (1999) na področje družbenih bojev.
Avtorica stoji v središču družbenih bojev že zgolj zato ker se njena subjektivna pozicija nahaja v samem presečišču manjšinskih kategorij – lezbištva levičarstva individualizma homo subkulture socialne brezperspektivnosti in intelektualne brezperspektivnosti.
Pesniško zbirko »Plevel« gotovo obeležuje odmik od etabliranega pesniškega diskurza v Sloveniji. Odmik označuje že forma pesmi ki se ne poslužuje »klasičnih« pesniških izraznih pripomočkov prispodob metafor verzov ne poslužuje pa se niti modernističnega poigravanja s formo. Pesniški subjekt ni ujet v značilno literarno transcendenco kjer se zdi konkretizacija dogajanja zavestno spuščanje v materialno stvarnost že kar oskrunjenje poetske liričnosti.
Nataša Velikonja se brez zadržkov spušča v produkcijsko naravo izkustva: prvoosebni lik ne nosi vloge pripovedovalke temveč tiste ki realnost neposredno doživlja: s tem ukine pripovedno oddaljenost nevtralnost ki nudi bralstvu določeno identifikacijsko ležernost ter uvede radikalno subjektivnost perspektive do katere se bralstvo mora opredeliti. Bralstvo tako naleti na anti-junakinjo ki se nahaja sredi vse-prežemajoče kapitalske naravnanosti sodobnosti ki svoj moč podpira z militarizacijo in klerikalizmom; sredi padca vere v kolektivni revolucionarni angažma; v primežu homofobije ki dominira nad lezbičnimi ljubeznimi.
Izhod ki ga ponuja pesniška zbirka »Plevel« se nahaja v popolni dekonstrukciji privzetih identitet osebnih zgodb in spominov to je v popolni dezidentifikaciji. Fotografija na naslovnici pesniške zbirke »Plevel« je delo fotografinje Maje Vauda (iz zbirke »Array« iz leta 1992) oblikovanje je delo dvojca Phant & Puntza. Izid knjige v nakladi petsto izvodov je omogočilo Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.