Senca na prizorišču

V kronikah shranjene pripovedi o tragičnih ali irop.ičnih junakih čakajo na besedo, ki bo razsvetlila zbegani obraz te sramote. Kot bi pozabljeni junaki hrepeneli po trenutku pozornosti, ki šele pripravlja njihovo učlovečenje. Od tega je lahko odvisen tudi svet ljudi, ki veljajo za še zmeraj žive. V skupni izgubljenosti morda nenehno izpuščamo iz naročja ključ nečesa, kar nas povezuje. In le v tem krogu, nekje v območju devetih krogov trpljenja, lahko še iščemo sledi za njim. Na to pot se podajajo pogumni in iskreni. Verzi Mladena Lomparja pričujejo o viteštvu srca, ki je v devetem krogu sanj odkrilo, da je pekel tisto, kar nas ločuje od življenja z drugimi.