Zazrl sem se v nežen nasmeh črnobelega lepotca in pomislil, kako se pesniki nastavljajo drugače kot pevci. In kako njih še bolj kot pevce veliko ljudi pozna predvsem po tem, kako izgledajo. In bi v tem kontekstu želel nemudoma izrazit vse svoje simpatije Prešernu, ki se ni nikoli dal naslikat, zaradi česar nam ga kažejo takega, kot so ga olepšanega videli tisti, ki so ga videli v njegovem zadnjem, cirotičnem stanju, kar pa njega zdaj, ko je mrtev, upam, da preveč ne moti.