Zgodnja industrijska arhitektura na Slovenskem

Industrijska arhitektura na Slovenskem je bila doslej zelo slabo raziskana. Medtem ko je bil industrijski razvoj z gospodarskega vidika doslej sorazmerno dobro raziskan (Šorn, 1984; Gestrin, 1969; Fischer. 1988; Valenčič.I973) in je bilo tudi o tehniški dediščini in njenem varovanju opravljenih sorazmerno veliko raziskav’, pa je bil arhitekturni vidik. ki je predmet te knjižice. izredno slabo obdelan in neustrezno ovrednoten. Posledica tega je, da smo izgubili vrsto industrijskih objektov. ne da bi se sploh zavedali. s kako pomembnimi spomeniki imamo opraviti. Z industrijsko arhitekturo kot novim stavbnim tipom, ki se je v Angliji pojavil ob koncu 18. stoletja, v slovenskem prostoru pa šele v prvi polovici 19. stoletja. se doslej pri nas ni nihče sistematično ukvarjal. Še najbolje je bila obdelana zgodnja industrijska arhitektura v Ljubljani (Mihelič. 1999-2000), medtem ko problematika industrijske arhitekture v drugih slovenskih mestih in industrijskih krajih še ni bila deležna ustrezne pozornosti in še zmeraj čaka na bolj sistematično raziskavo. Izjema so seveda tisti spomeniki industrijske arhitekture, ki so danes prenovljeni in preurejeni v muzeje (npr. Idrijski rudnik, pivovarski muzej v pivovarni Union, tobačni muzej v Tobačni tovarni v Ljubljani. Muzej v premogovniku Velenje … ) ali za kakšne druge dejavnosti. Ker bližajoči se dnevi evropske kulturne dediščine. ki jim je namenjena ta knjižica, zaradi časovne stiske ne dopuščajo poglobljenih dodatnih raziskav, se v tem uvodu omejujem na obstoječe raziskano gradivo in predlagam. da temeljiti obravnavi tematike v bodoče namenimo več časa in pozornosti.