Zgodovina norosti v času klasicizma

Michel Foucault v tem klasičnem delu teoretske omike analizira zgodovinsko genezo sodobne racionalnosti. Njegov osnovni prijem je izviren in duhovit: če hočemo dognati specifičnost sodobne racionalnosti, moramo analizirati tisto, kar ta realnost izključuje, kar izvrže iz sebe, da se sploh lahko vzpostavi. Tej »negativni« operaciji moramo priznati »pozitivno«, se pravi konstitutivno funkcijo. »Negativnost« te izključitve je lahko le vnazajska, saj se polje »normalne« umnosti lahko vzpostavi le, če najprej določi svojo negacijo, jo vzpostavi v svojo specifično zunanjost, potem pa na to izključitev – pozabi. »Normalna« umnost potemtakem lahko obstaja le, kolikor nenehno obnavlja svojo konstitutivno amnezijo.