Predstavljene teme so v knjigi razdeljene na dva teoretska sklopa, teksti pa so bili že objavljeni v strokovnih revijah.
- V prvem delu so predstavljeni teksti, ki natančno analizirajo različne konceptualne aparate in teorije, njihove izvore in vplive, tako denimo povezavo filozofije in pragmatike, filozofije in semiotike, sodobnih aplikacij koncepta izjavljanja in govornih dejanj, (strukturalno) jezikoslovje in semiotiko, opozarjajo pa tudi na večkrat prezrto vlogo prenosa informacij.
- V drugem delu razkrivajo teksti poglobljeno analizo nekaterih antičnih filozofov in povezavo s sodobnimi teoretskimi tokovi (npr. pragmatično razsežnost govora, izvori védenja v sanjski teoriji), ki so opredeljujoče povezani s področji učenja, védenja ter njune indeksikalne narave in nenazadnje tudi izobraževanja.
Zato ni nenavadno, da je prvi del tekstov združen pod naslovom Nasprotja v epistemološki zasnovi pragmatike in drugi del podnaslovljen Antična filozofija in pragmatika. Na omenjenih področjih je šteti delo Janeza Justina za pionirsko delo, saj je v humanistično vednost uvajal nove ali zanemarjene teme.