Kakor se planinske transverzale nihče več ne loti na mariborski železniški postaji in ji ne sledi peš čez hribe in doline vse do cilja, hotela Adria v Ankaranu, pač pa ob lepih koncih tedna in med počitnicami dela enodnevne izlete in zbira štemplje brez resnega upanja, da bodo kdaj vsi (in da bo to, če se vendarle zgodilo, takrat sploh še kaj pomenilo), tako je tudi s transverzalnim branjem. Vedno napotuje še kam drugam.
Noben fragment te knjige doslej še ni bil objavljen.