Pri tem se je avtorica osredotočila na njihove dosedanje izkušnje z uporabo čebeljih pridelkov in na njihova stališča glede umestitve apiterapije med ostale oblike zdravkjenja. V empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 90 čebelarjev iz vse Slovenije, je avtorica prišla do spoznanja, da se slovenski čebelarji ponašajo z obsežnim znanjem in izkušnjami s področja preventivne in terapevtske uporabe čebeljih pridelkov. Z njimi lahko veliko pripomorejo pri usmerjanju prihodnjih raziskav na področju uporabe apiterapije tudi v uradni medicini.
“‘Dobra beseda je kot med: sladka za dušo in zdravilo za telo,’ pravi eden izmed slovenskih pregovorov, ki dokazuje, da so ljudje že nekoč uporabljali čebelje pridelke kot zdravilo. Tudi sama sem odraščala v tem duhu ljudskega zdravilstva ob svoji babici in dedku čebelarju, kasneje pa z radovednostjo spremljala svojo mamo, prav tako uspešno čebelarko, pri njenem delu in v razpravah z drugimi čebelarji. Kaj kmalu sem ugotovila, da se v teh razpravah skriva veliko dragocenega znanja, ki ne izhaja le iz teoretičnih predpostavk, pač pa predvsem iz praktičnih izkušenj čebelarjev z gojenjem čebel in uporabo čebeljih pridelkov /…/” (iz predgovora avtorice)