Kdaj je dovolj?

S poudarkom na pomembnosti zavedanja lastnih ‘mask’ in ‘senc’ avtor razkriva, kako lahko pristno samospoznanje vodi do osvoboditve od omejitev, ki jih narekuje naš um. Skozi zanimivo sintezo psihologije, filozofije in osebnih izkušenj ta knjiga ponuja pot do globljega razumevanja samega sebe in s tem ključ do bolj izpolnjujočega življenja. Buhov pristop je razkrivanje resnice, ki se skriva za našimi maskami, in iskanje odgovorov na temeljna vprašanja: Kdo sem? Kaj v resnici vem? Kaj si resnično želim?

Kdaj je dovolj? je več kot le branje: je vodnik za tiste, ki si želijo preseči svoje omejitve in resnično živeti. – mag. Aleš Zupančič, finančnik in CFA 

Vesna Žvegla, urednica knjige:

Osebna preobrazba se zgodi v sebi – tako, da se soočiš s svojimi vzorci, programi, strahovi, ali izzivi, kot jim pravi Gorazd Buh. Da, z njimi se soočiš, jih pogledaš, jih ozavestiš in spremeniš, jih zavržeš, jih predelaš, jih transformiraš. Kot metulj: da lahko razpre svoja veličastna krila in lahkotno poleti na cvetoči travnik, si mora gosenica dopustiti, da razpade in se prav vsaka njena celica preobrazi v povsem drugačno formo življenja.

Kako čudovito je zreti v metamorfozo Človeka, ki se dogaja prav tukaj in zdaj. Čarobno je, ko pričaš temu veličastnemu procesu.

Človek se prebuja. Ne priteguje ga več slepo in gluho sledenje s strahom podpihovanim zapovedim, »tradicijam« in drugim manipulacijam nadvladovanja. Niti ga ne prepriča več »govoričenje« in »pisarjenje« suhoparnih racionalizacij in interpretacij sveta. V tem ni svetlobe, v tem ni življenja, v tem ni svobode. V tem ni avtentičnosti.

Človek je pripravljen zazreti se vase, se pogledati in … se preobraziti, se dvigniti na naslednjo razvojno stopnjo. Človek je pripravljen spustiti navezanosti, da spozna povezanost – povezanost, ki je.

Tudi Gorazd Buh se je odločil ustaviti se … se zazreti vase … se pogledati … se spoznavati … se soočiti s svojimi izzivi … in se spremeniti. V tem procesu se pogumno sooča s svojimi izzivi. V knjigi Kdaj je dovolj? nas popelje po poti njegove lastne preobrazbe. Povod je bila na videz čisto »navadna« novoletna zaobljuba, ki pa je tokrat vzklila, pognala korenine in se razrastla v čudovito rastlino. Želel se je rešiti strahu pred višino. In spoznal je, da se za strahom skriva želja. Strah in želja. Višina in padec/nižina. Spraševal se je. Iskal odgovore. In se odprl spoznanjem, ki so vznikala v njem. Gorazd se je izziva lotil tako praktično (vsak dan je hodil na stolp v bližini doma, napredoval je stopnico po stopnico) kot racionalno-teoretično-raziskovalno.

Njegov osebni izziv – strah pred višino – je spodbudil druge izzive, s katerimi se je soočil. Pri sebi. In pri drugih, katerim je pomagal. Spoznavna pot ga je vodila v oblikovanje splošnega modela – poimenoval ga je »model soočanja nasprotij«. In ponuja ga vsem. Tako enostaven je videti na prvi pogled. A ko se lotiš, je proces osebne preobrazbe vedno pot lastnega ‘razpada’ in ‘vnovične sestavitve’. In to pot mora vsakdo prehoditi sam. Drugi mu je lahko mentor, vodnik, opora. A delo je na vsakem posamezniku samem.

Gorazd pa nam tu ponuja ‘model’ in pravi: »Ponujam ti orodje, ki ti nudi podporo pri tem, da:

• spoznaš in odpraviš svoje izzive,
• spoznaš sebe,
• spoznaš, da si dovolj in si vedno bil.

Najhitreje se spoznaš tako, da ugotoviš svoj resnični izziv in ga odpraviš.«

Odlomek iz uvoda:

Knjiga je sestavljena iz treh vsebinskih sklopov: Koncepti, Osebni izzivi in kdaj je dovolj ter Model soočanja nasprotij. Na koncu najdeš tudi dodatek, ki ga lahko uporabiš tudi kot delovni zvezek.

V prvem sklopu se sprašujem: Kdo smo?, Kaj vemo? ter Kaj občutimo in kaj čutimo? Na ta način podvomim v zgodbo, ki jo je ustvaril naš um. Če predpostavljam, da so nezavedna prepričanja v našem umu to, kar nas omejuje, je dvom vanje vsekakor potreben.

Drugi sklop se prične s predstavitvijo moje osebne izkušnje. Želel sem premagati strah pred višino in ugotovil, da odpravljam napačni izziv. Ker nisem poznal svojega izziva, sem v začetku iskal napačne rešitve. Vsi to delamo, dokler ne spoznamo svojega resničnega izziva. Na podlagi teh osebnih izkušenj sem odkril unikaten model za spoznavanje sebe ter odkrivanje in odpravo izzivov. Model sem poimenoval Model soočanja nasprotij (v nadaljevanju Model).

V tretjem sklopu predstavim Model in prek različnih primerov prikažem, kako ga lahko uporabiš. Model temelji na postavki, da v nas hkrati obstajata želja in strah. In obstaja tudi vse vmes. V kvantnem polju obstajajo vse možnosti hkrati in ustvarjajo po-polnost. Tak si tudi ti. Popoln si tak, kot si. Vedno si bil. Samo tvoj um je menil drugače. Menil je, da s teboj nekaj ni v redu in da kot tak nisi DOVOLJ. Ni potrebno, da ostaneš v preteklosti.

Model soočanja nasprotij in vsebina knjige ti pomagata pri tem procesu. Ta proces se lahko zgodi hitro ali počasi. Lahko se zgodi skoraj čez noč in imaš občutek, da se ti je zgodil čudež. Da, čudeži se dogajajo. Pogosto. Lahko pa si vzameš čas in to storiš po korakih. Naredi samo tisti korak, na katerega si že pripravljen. Hitrost v resnici ni tako pomembna. Vzemi si čas, kolikor meniš, da ga potrebuješ.

O avtorju: 

Gorazd Buh je mož in oče dveh sinov. Po izobrazbi je diplomirani komunikolog in magister ekonomskih znanosti. Kljub univerzitetni izobrazbi meni, da je praksa pomembnejša kot teorija. Izkušnje, ki jih je pridobil v življenju, jemlje skrajno resno. Je raziskovalec življenja, ki želi preko svojih lastnih izkušenj ustvariti modele življenja, s katerimi lahko pomaga tudi drugim. Rezultat teh želja je tudi knjiga Kdaj je dovolj?

Zanj je vsebina pomembnejša od zgodbe. Iskrenost do sebe in spoznavanje sebe v celoti sta ključna za razumevanje sveta. Ko se spoznamo, lahko pričnemo izražati to, kar smo v resnici. Takrat postane zgodba smiselna in takrat postaneta vsebina in zgodba skladni.

V uvodu avtor zapiše: “Ko sebe opazuješ z različnih vidikov, se spoznaš in tako postajaš odgovoren. Namesto iz nezavednega, pričenjaš sprejemati zavestne odločitve. Postajaš osvobojen in bolj srečen. Želim, da ti knjiga in predstavljeni model služita kot orodje na poti do tja. Prijetno branje.”