Tu je za vse tiste, ki se v praksi tako ali drugače zelo pogosto srečujejo s pravopisnimi, skladenjskimi, jezikovnimi vprašanji, pa ne utegnejo za vsakim odgovorom posebej brskati po gradivu; za tiste, ki bi radi postali lektorji (kot dopolnilno gradivo) ali pa so ravno zapluli v te vode in jih zanima, na kaj je dobro biti še posebej pozoren; za prevajalce, pisce diplomskih, magistrskih ipd. nalog, novinarje, učitelje, srednješolce, skratka za vse, ki vsaj del svojega časa posvečajo jeziku. Ponuja tudi nekaj jezikovnih raz-/pomislekov ter nekaj navodil za delo z elektronskim slovarjem in pravopisom.
Napisan je v preprostem jeziku, s poenostavljenimi razlagami, in podprt s čim preprostejšimi primeri, ki jih ponekod spremlja tudi »pomoč«: način, kako si pomagati pri določenih dilemah oziroma kako jih razložiti.
O avtorici:
Aleksandra Kocmut (1976) je slovenska pesnica, pisateljica, urednica in prevajalka, ki piše poezijo in prozo. V poeziji je znana po uvedbi lirske pesniške oblike brahek (pesniška zbirka Zelike za dotike, 2015) in soneta plus, je tudi dobitnica Mentorjevega feferona za najboljšo protestno pesem (Slovenska pogača) in zmagovalka natečaja kratkih zgodb Mati, solzice!. Na svoji literarni poti se kot prozaistka obrača od lahkotnejših, humorno obarvanih del (kot sta romana Trije razlogi in Pripeta s krvjo) k resnejšim (Čisto sam na svetu, prvi slovenski roman na temo alzheimerjeve bolezni), psihološko poglobljenim in večplastnim temam (zbirka kratkih zgodb Prehajalec), kot pesnica pa oživlja tudi že skoraj pozabljen baladni slog (pesniška zbirka Kolomon bukle) in sonete ter v svojih pesmih, četudi so v prostem verzu, sledi notranji dinamiki in vanje tu in tam vpleta rime (Zaskorjena). Poezijo in prozo objavlja tudi v različnih literarnih revijah in zbornikih, na radiu, v revijah za otroke ter v drugi periodiki. Piše tudi literarne recenzije in aforizme.