Njihova besedila, skupaj z ilustracijami Srečka Bajde, slikajo mehko in toplo podobo majhne pokrajine med Gorjanci na severu, Kočevskim rogom na zahodu ter Kolpo na jugu in jugovzhodu, Belokranjke in Belokranjce pa razkrivajo kot odprtosrčne in gostoljubne ljudi.
Ta obmejna pokrajina je bila vedno presečna točka zgodovinskih dogodkov, prostor srečevanja držav in imperijev, območje premikajočih se meja, priseljevanja in izseljevanja. Ljudje, ki stoletja sobivajo na tem majhnem prostoru, so neposredno in močno čutili posledice zgodovinskih premikov, prelomnih dogodkov, vojn in globokih družbenih sprememb.
Kljub temu, ali pa zaradi tega, Belokranjke in Belokranjci Kolpe nikoli niso videli kot črte ločevanja in razdruževanjn, njen levi breg nikoli ni predstavljal meje njihovega sveta.