Še več – slike in fotografije prežete s strastjo do gorstva, opremljene z navigacijskimi pripomočki ter vsemi najpomembnejšimi podatki, so primerne za čisto vsakogar, ki se odpravlja v gore – pa naj bo to začetnik ali že stari gorski volk.
Tistim, ki so se odločili, da bodo premagali karavanške očake bo vsekakor v korist – s svojo prikupno majhnostjo žepnih dimenzij, z dih jemajočimi panoramskimi fotografijami, na katerih so označeni vsi najpomembnejši vrhovi z višinami, ki jim pritičejo in stene, ki jih vaš pogled na vrhovih očakov doseže, poleg vsega pa so zabeležene še smeri neba za lažje orientiranje.
Od meje do meje, izza meja. Karavanke, izrazit greben in z okoli 120 kilometri najdaljše slovensko gorovje, se raztezajo od Tromeje do Uršlje gore in s predgorji tja čez proti Hrvaški. Lega je dovolj imenitno samosvoja, da omogoča zmagovite poglede na Julijske Alpe, Kamniške in Savinjske Alpe. Seveda, saj je tam nič manj čudovito, vendar…
Teh gora ne vidimo v takšni razsežnosti, kot prav s Karavank. Ko hodimo po tem razglednem veličastju, se v primernih zimskih razmerah okepamo na Kepi, spomladi v družbi narcis zacvetimo na Golici, se v poletni svežini usedemo na Stol, jeseni pa sprehodimo po zlatorjavi Košuti ter pogledujemo proti Peci, Obirju …
Predvsem pa živahno skačemo sem pa tja, na obe strani meje. Ki je ni.
Iz spremne besede: Dario Cortese