Onkraj vrtičkov: skupnostni vrt Onkraj gradbišča

Sodelujoči avtorji premišljajo delovanje ‘Onkraj gradbišča’ v luči aktualnih razvojnih izzivov, potrebe po krepitvi družbene povezanosti in biotske pestrosti ter omilitve podnebnih sprememb in prilagajanja nanje. Ob tem avtorji poudarjajo pomen soudeležbe prebivalcev in širše lokalne skupnosti pri načrtovanju in upravljanju mesta, začasne rabe prostora kot oblike hitrega odzivanja na potrebe prebivalcev in njenih dolgotrajnih učinkov. Opozarjajo pa tudi na nujnost zagotavljanja tipološko raznolikih in zadostnih zelenih površin v mestu ter sistemske podpore skupnostnim pobudam.

Prispevki sodelujočih piscev:

• Krajinska arhitektka in urbanistka Maja Simoneti povzame ljubljansko mestno politiko urejanja vrtičkarstva zadnjih 10 let ter izpostavi pomen te dejavnosti in zlasti skupnostnih vrtov za povezovanje prebivalcev, krepitev odgovornosti do prostora in razvoj aktivnosti, ki niso nujno vezane le na samooskrbo.
• Sociologa Blaž Križnik in Aidan Cerar Onkraj gradbišča in skupnostne vrtove z različnih celin obravnavata kot primer povezovanja skupnosti, izpostavljata pomen njihove sistemske podpore, sodelovanje med prebivalci, lokalnimi skupnostmi, civilnodružbenimi organizacijami in mestno upravo pa pojmujeta kot temelj vključujočega in demokratičnega upravljanja mesta, s tem pa tudi kot enega glavnih dejavnikov krepitve družbene povezanosti in trajnostnega razvoja mest.
• Arhitekt Marko Peterlin in pravnica Senka Šifkovič Vrbica v intervjuju razmišljata o začasni rabi prostora kot načinu prožne gospodarne rabe prostora v službi prebivalcev, pasteh njene zakonske ureditve in se zavzameta za proaktiven iztek začasne rabe, tj. ohranjanje čim večje vrednost z začasno rabo pridobljenega tudi v kasnejši, trajni, ureditvi.
• Sopobudnica projekta Urška Jurman govori o vrtu kot prostoru sobivanja, v primeru skupnostnega vrta Onkraj gradbišča ne le med ljudmi, temveč tudi z drugimi vrstami, zlasti samozaraslimi drevesi.
• Teoretičarka in kustosinja Elke Krasny razmišlja o vrtnarjenju kot praksi skrbi ter poudari nujnost feministične redefinicije bližine vrta in kuhinje, ki omogoča drugačno politiko ekonomij in ekologij skrbi v obdobju planetarnega uničenja.
• Umetnica in arhitektka Apolonija Šušteršič v svojem zamišljanju prihodnosti izpostavi urbane skupnosti ter eksperimentalne in alternativne platforme v mestnem prostoru, ki so namenjene ljudem in javni razpravi o našem življenjskem okolju, ter se zavzame za ohranitev prvin Onkraj gradbišča na lokaciji, kjer se obeta gradnja.