Kako se učimo – in kaj vse nas pravzaprav uči? Outsider #47: Misleče roke raziskuje različne načine ustvarjanja znanja in povezuje mišljenje z neposredno izkušnjo prostora, materialov, izdelovanja in sodelovanja. Šola pri tem ni samo ustanova, učenje pa ne nekaj, kar se dogaja izključno v učilnici ali ob knjigi.

Prvi del številke izhaja iz Outsiderjeve poletne šole Thinking Hands – Misleče roke, ki je potekala v Centru za gradnjo z zemljo v Dobravi pri Škocjanu. Udeleženci so znanje pridobivali v merilu 1 : 1 – z izdelovanjem, skupnim delom in neposrednim stikom z materialom. Predstavljeni so rezultati poletne šole: Kurnik arhitekta Gerrita Müller-Scheeßela, Preproga umetnika Mateja Andraža Vogrinčiča in Paviljon #4 arhitekta in mentorja Matevža Grande. Spoznamo tudi zgodbo Stroja, s katerim v Centru izdelujejo stisnjene zemeljske opeke.

Osrednji tematski sklop Arhitektura šole – Šole arhitekture, ki sta ga uredili Ana Kreč in Katarina Čakš, postavi preprosto, a pomembno izhodišče: šolski prostor ni nevtralen. Učilnice, hodniki, atriji, zunanje površine in celotna zasnova stavbe vplivajo na načine učenja, sodelovanja, gibanja in razmišljanja. Zato se prispevki sprašujejo tudi, ali šolske stavbe še ustrezajo sodobnim pedagoškim potrebam in kako jih lahko namesto rušenja premišljeno prenavljamo in prilagajamo.

Konkretnih primerov je veliko. Mitja Zorc kritično obravnava slovenska navodila za gradnjo osnovnih šol; Nina Dolar predstavi tri primere, kjer so šolske prostore izboljšali že z manjšimi arhitekturnimi posegi; Barbara Pampe pojasnjuje t. i. fazo 0, v kateri pedagogi, arhitekti, uprava in uporabniki še pred projektiranjem skupaj določijo izobraževalne cilje in njihove prostorske posledice. Urška Kranjc se posveti zunanjim prostorom šol in vrtcev, Gregor Jurak pa razmišlja o arhitekturi kot nekakšnem »skritem telesnem kurikulumu«.

Drugi del vprašanje obrne: kakšne naj bodo šole, v katerih se izobražujejo arhitekti prihodnosti? Tina Gregorič govori o učenju skozi material in lokalno znanje, Rok Žnidaršič o poučevanju, ki dopušča dvom in napake, prispevki pa predstavljajo tudi arhitekturne šole v Benetkah, Barceloni, São Paulu, Moskvi, Gentu, Bruslju, Bergnu in Ljubljani. Ponovna uporaba obstoječih stavb tako ni predstavljena le kot trajnostna rešitev, ampak tudi kot način učenja arhitekture.

V času podnebne krize, demografskih sprememb in omejenih virov se skozi številko ponavlja še eno pomembno vprašanje: ali moramo vedno graditi na novo? Prenova, začasna in ponovna uporaba, majhne premišljene intervencije ter aktivacija obstoječih stavb se kažejo kot alternative avtomatičnemu rušenju in novogradnji. To temo dopolnjuje tudi razmislek Gregorja Turnška o tem, ali bi morala prenova obstoječega postati osnovni model prihodnjega naseljevanja in gradnje.

Poleg osrednje teme številka prinaša običajen širok Outsiderjev pogled na sodobno arhitekturo: od prenov stanovanj in vrstne hiše do Gradu Turjak, Centra Zarta, soseske Črnuški bajer in vrtca Golovec, krajinske arhitekture ter intervjujev. Med sogovorniki je tudi nova ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• kako arhitektura šole vpliva na učenje in počutje
• kakšna bi lahko bila šola prihodnosti
• prenova šol in ponovna uporaba obstoječih stavb
• učenje arhitekture skozi materiale, izdelovanje in delo v merilu 1 : 1
• sodobni slovenski in evropski arhitekturni projekti

O reviji Outsider: 

Outsider je slovenska revija o arhitekturi, prostoru, kulturi in družbi, ki arhitekturo obravnava v širšem kontekstu našega odnosa do prostora in okolja. Revija je za svoj prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture prejela Plečnikovo medaljo za prispevek k bogatitvi arhitekturne kulture. Kot piše v utemeljitvi, sta revija in spletni portal Outsider nov slovenski medij o kulturi in družbi, ki si prizadeva za poznavalski in hkrati distanciran pogled na prostor. Ekipa arhitektov, ki skrbi za njen obstoj, je nagrajena za inovativnost pri širjenju zavedanja o arhitekturi in prostoru v kontekstu širše kulture in širše javnosti ter za vztrajnost na vsebinski in finančni neodvisnosti.

Odgovorna urednica 47. številke je Nina Granda, umetniški direktor Matevž Granda, tematski sklop Arhitektura šole – Šole arhitekture pa sta kot gostujoči urednici pripravili Ana Kreč in Katarina Čakš.