Besedilo je bilo prvič zapisano v nemščini pred skoraj štiridesetimi leti, v času avtoričinega študija na Univerzi na Dunaju. Delo, ki je bilo pozneje posodobljeno in dopolnjeno z upoštevanjem novejših virov, analizira, kako so se anarhistične ideje prenašale in prilagajale znotraj kitajskega kulturnega in intelektualnega konteksta v zgodnjem 20. stoletju, pri čemer se med drugim osredotoča tudi na transkulturne interakcije med evropskimi anarhističnimi idejami in njihovo recepcijo na Kitajskem.

V središču pozornosti pa so tudi ideje, ki so nastale na Kitajskem in so izhajale iz anarhističnih tradicij kitajske idejne zgodovine.

Pomen monografije ni le v predstavitvi kitajskih anarhističnih idej, temveč tudi v izpostavljanju vprašanja o tem, na kakšen način so te ideje vplivale na širše kontekste napredne kitajske politične miselnosti na pragu 20. stoletja, predvsem ob upoštevanju dejstva, da so bili številni izobraženci in mnoge izobraženke, ki so pozneje postali znani voditelji kitajskega komunizma, v mladih letih strastni in predani anarhisti in anarhistke.