Sledi in podobe izročila: Izbrani etnološki spisi 1.

Raziskovalka je obravnavala mejnike v življenju posameznika in skupnosti, kot so rojstvo, poroka in smrt. Raziskovala je ženitovanjske šege v Ziljski dolini, Prekmurju, Porabju, na Dolenjskem in Kočevskem, pri čemer je izpostavila magične in simbolične prakse.

Preučevala je tudi šege letnega cikla, šege ob božiču, veliki noči in kresu. Pustne šege je raziskovala na Banjški planoti, v Bohinju, Vrbici, Zagorici in Ponikvah, in ugotavljala, kako se tradicionalne prakse prilagajajo sodobnemu času.

Raziskovala je ljudsko pobožnost in verovanja, romarska središča ter verovanja in šege pastirjev. V svojih raziskavah ugotavlja, kako se predkrščanski elementi prepletajo s krščanskimi in kako te prakse prispevajo k povezovanju skupnosti. Njeno raziskovalno delo temelji na natančnem terenskem delu, analizi zgodovinskih virov in primerjalnih študijah, kar omogoča poglobljeno razumevanje kulturnih fenomenov in njihovo prilagajanje sodobnemu času.

Helena Ložar-Podlogar s svojim delom pomembno prispeva k ohranjanju in razumevanju slovenske kulturne dediščine.