O eksistencialni revoluciji

Václav Havel (1936 – 2011) je bil češki politik, pisatelj in dramatik. Bil je deveti in zadnji predsednik Češkoslovaške ter prvi predsednik Češke. V več kot sto esejih  in člankih je pisal o življenju in resnici. Človeško življenje je po njem avtentično, če človek vsak trenutek odgovarja za svoje odločitve, če človek ustvarja in oblikuje svoje življenje samostojno in svobodno ne glede na reakcije okolice.

Martin Beck Matuštík se je rodil leta 1957 na današnjem Slovaškem. Je priznani profesor filozofije in religijskih študij ter avtor sedmih znanstvenih knjig, pa tudi zbirk razprav in strokovnih člankov. V nedavno izšlih spominih z naslovom Out of Silence: repair across Generations (2015) umešča svoje osebno iskanje v kontekst svetovne zgodovine, secirajoč nesrečo Judov in svetovne konflikte na podlagi tiranije, ki je določala utrip 20. stoletja.

Primož Repar (1967) je slovenski pesnik, pisatelj, filozof, prevajalec, esejist, urednik, založnik, tudi organizator mednarodnih kulturnih in znanstvenih/strokovnih dogoskov, delavnic, festivalov, konferenc, simpozijev, šol in različnih znanstvenih in strokovnih raziskav ter drugih pobud doma in po svetu. Na temelju njegove Eksistencialne revolucije (2013) je vzniknil gledališko-predavateljski performans Kako se kali eksistencialna revolucija v režiji N. Upperja.

Iz spremne besede Srećka Horvata ‘Samo ljubezen nas lahko še reši’: 

Danes ni samo svet v krizi, vendar eksistenca kot taka. In to precej dobesedno. Nahajamo se namreč v dobi šestega izumiranja vrst. Od klimatske krize do geoloških sprememb, ki so nastale zahvaljujoč človeškemu delovanju (ali natančneje rečeno, skozi logiko sistema), je jasno, da ni vprašljiva samo eksistenca človeške vrste, temveč tudi nekaj mnogo več – obstoj na planetu Zemlji tudi za druge vrste.

Že v tem kratkem opisu naše današnje situacije se nazirajo glavni problemi filozofije eksistence, namreč sam pojem eksistence – vendar ne šele v enostavnem pomenu ‘preživetja’ – spet postane ključnega pomena, s prevpraševanjem in refleksijo eksistence nujno pridejo na vrsto tesnoba in odgovornost, temeljni koncepti eksistencializma. Zato ne preseneča nedavna prenovljena, a današnjemu trenutku prilagojena vrnitev eksistencializma v sodobna filozofska razmišljanja. /…/