KNJIGARNA Za vse, ki si želite stran več – #BUČA novice.
PREVOD: Mojca Dobnikar
ZALOŽBA: Založba Sophia
ZBIRKA: Previharimo viharje
Louis Adamič (1898–1951) je v ZDA znan predvsem kot eden od najzgodnejših utemeljiteljev multikulturalizma. V knjigi Iz mnogih dežel pa se je lotil družbenih raziskav (razrednega), ki temeljijo na sistemski kritiki družbenoekonomskih odnosov. Kmalu po izidu je Adamič za knjigo prejel nagrado Anisfield-Wolf Book Award, namenjeno delom, ki se zavzemajo proti rasizmu.
25,00 €
Varen nakup
Opis
Adamič se je tematike priseljencev lotil s številnimi študijskimi potovanji, obiski arhivov in knjižnic, terenskimi raziskavami, množičnimi anketami in globinskimi intervjuji, z njihovimi rezultati pa je seznanjal javnost z neštetimi članki, predavateljskimi turnejami, radijskimi oddajami in samostojnimi knjigami o priseljenstvu. V letih 1940–1945 je objavil vse štiri knjige svoje znamenite zbirke Nation of Nations, prva in po mnenju mnogih zgodovinarjev in kritikov najpomembnejša je prav Iz mnogih dežel, dokumentarni zapis avtorjevega desetletnega terenskega dela – raziskovanja položaja migrantskih delavcev v Ameriki – in obenem avtobiografska refleksija z aktualizacijo, ki še danes ni izgubila veljavnosti ravno zaradi sistemske, ne samo aktualistične kritike.
Knjiga temelji na dvajsetih portretih priseljencev in priseljenskih skupnosti različnih narodnosti, skozi življenjske zgodbe razčlenjuje asimilacijske procese in odtujitev. V nasprotju s pojmom izdajstva etničnih izvorov druge generacije, ki ga je populariziral zgodovinar Marcus Lee Hansen, Adamič podrobno opisuje, kako so bili priseljenski otroci zaznamovani z občutki, da so manjvredni in brez zgodovine. Kot poudarja Shiffman v svoji knjigi o Adamiču (2003), je pisatelj uvidel, da ameriška družba ne obravnava priseljencev skladno s svojimi »demokratičnimi standardi«.
To spoznanje je ključno za vse Adamičevo delo. Zato je v uvodu k vprašalniku, ki ga je poslal tisočem Američanom v začetku štiridesetih let, zapisal: »V izgradnji dežele v zadnjem stoletju je več priseljencev iz raznih evropskih držav izgubilo življenje v nesrečah pri delu, kakor je bilo žrtev med ameriškimi naseljenci, ki so osvajali divjino in si izborili neodvisnost, in nujno je, da celotna Amerika spozna in se zave tega dejstva, ki je najpomembnejši del ameriškosti.« Adamič se tudi ni zadovoljil s površinskim priznavanjem kulturnih razlik v ZDA.V knjigi odločno zavrača značilno lažno spoštovanje ameriških priseljencev, ki tudi v najboljšem primeru ne seže dlje od potrpežljivega prenašanja njihove »kulturne drugačnosti«, edino pravilno pot, da se Amerika otrese predsodkov in obrne k enakopravnemu obravnavanju vseh kultur, sprejemanju, ne asimilaciji, pa je videl v temeljiti družbeni preobrazbi.
Aktualni adamičeslovci, kot so Dan Shiffman, Dennis Wepman in John Enyeart, štejejo pričujočo knjigo, ki je v ZDA doživela več kot 17 izdaj in ponatisov, med najpomembnejša Adamičeva dela. Za svoje družbeno delovanje (dvajset knjig, okoli petsto člankov in leposlovnih revialnih objav, predavanj in radijskih oddaj) je prejel več nagrad in štipendij, bil je gost ameriških predsednikov in Josipa Broza – Tita, užival je zasebno in javno podporo priznanih literatov, kot so Upton Sinclair, Sinclair Lewis, H. L. Mencken, Sherwood Anderson in F. Scott Fitzgerald. Njegova dela so prodrla v antologijo izbrane ameriške proze, med učbenike na številnih ameriških kolidžih, literaturo, ki so jo razdelili ameriškim vojakom ob vstopu ZDA v drugo svetovno vojno.
Mnenja
Zaenkrat še ni mnenj.
Bodi prvi ocenjevalec
"Iz mnogih dežel"
Sorodne knjige
Izvirna cena je bila: 24,00 €.21,60 €Trenutna cena je: 21,60 €.
Izvirna cena je bila: 19,00 €.17,96 €Trenutna cena je: 17,96 €.
23,90 €
Kaj pomeni biti bralec – in kaj pomeni biti knjižničar kot profesionalni bralec?
Monografija Bralna kultura v knjižničnem prostoru odpira pomembno, a pogosto spregledano vprašanje: kakšna je bralna kultura tistih, ki branje tudi poklicno spodbujajo – knjižničarjev.
Knjiga združuje teoretične razmisleke in empirične raziskave ter analizira bralne navade, motivacijo in odnos do branja med slovenskimi knjižničnimi strokovnjaki. Pri tem izhaja iz širšega konteksta bralne kulture v družbi ter primerja splošno javnost in strokovno bralno okolje.
Poseben poudarek namenja prehodu od knjižničarja kot prostočasnega bralca k knjižničarju kot profesionalnemu bralcu – torej tistemu, ki ne le bere, ampak tudi oblikuje bralno kulturo drugih.
Skozi šest poglavij knjiga obravnava ključne vidike bralne kulture, kot sta bralna motivacija in bralne navade, ter ju umešča v slovenski in mednarodni prostor.
Gre za pomembno delo, ki zapolnjuje vrzel na področju raziskovanja branja v knjižničarskem okolju in ponuja vpogled v enega ključnih nosilcev bralne kulture v družbi.
📌 Za bralce, ki jih zanimajo:
Založnik o knjigi:
Znanstvena monografija Bralna kultura v knjižničnem prostoru: razmisleki o poti od knjižničarja prostočasnega bralca do knjižničarja profesionalnega bralca v središče zanimanja in raziskovanja postavlja vprašanje bralne kulture in bralnih navad knjižničnih strokovnih delavcev, zaposlenih v slovenskih knjižnicah. Publikacija, ki jo dopolnjuje monografija z naslovom Vloga in razvoj bralne kulture v knjižničarstvu: Bralna kultura vodij knjižnic ter modela profesionalnega razvoja in longitudinalnega raziskovanja, zapolnjuje vrzel pomanjkanja znanstvene in strokovne literature z obravnavo bralne kulture in bralnih navad pri knjižničnih strokovnjakih, ki so v širši javnosti prepoznani kot nosilci dejavnosti za vzpostavljanje in krepitev bralne kulture in bralne pismenosti v družbi. Monografija primerjalno vključuje tudi rezultate proučevanja bralne kulture in bralnih navad splošne javnosti, tako kvantitativnega merjenja bralnih navad (raziskava Knjiga in bralci) kot tudi bolj kvalitativnega (oziroma le delno kvantitativnega) raziskovanja o razumevanju prebranega (del v raziskavah PIAAC, PIRLS, TIMMS in PISA).
Skozi šest poglavij obravnava dva vsebinska sklopa, ki ju tudi nacionalna strategija za bralno pismenost povezuje pod pojmom bralna kultura: bralno motivacijo in bralne navade, oboje pa prenaša v slovenski prostor in na področje knjižničarstva, z osredinjenjem na knjižničarju kot profesionalnem bralcu. V posameznih poglavjih izriše bralno krajino v nacionalnem in mednarodnem prostoru, primerja splošno bralno javnost in strokovno bralno javnost, analizira bralno kulturo in bralne navade strokovnjakov, ki delajo v knjižnici (poveže rezultate splošnih, šolskih in visokošolskih knjižničarjev), ter ločeno analizira bralno kulturo in bralne navade šolskih in splošnih knjižničarjev.
Teoretična poglavja prinašajo novo opredelitev ključnih pojmov (npr. knjižničar – profesionalni bralec). Empirični podatki, vezani na bralno kulturo in bralne navade knjižničnih strokovnjakov, so bili zbrani v okviru ciljnega raziskovalnega projekta Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah. V raziskavi smo zajeli 40-odstotni delež populacije strokovnih knjižničnih delavcev; posamezni deleži v podpopulacijah se nekoliko razlikujejo. Ključna ugotovitev raziskave poudarja razmerje med bralcem v prostem času in profesionalnim bralcem oziroma med čustvenim in vrednotnim odnosom do branja. Kot taka ima raziskava tudi aplikativno vrednost.
Večina knjig na zalogi.
Večina knjig na zalogi.
Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.
Možnost plačila s kreditnimi karticami,
po predračunu ter plačilo po povzetju.
za nakupe nad 40€.
za nakupe nad 40€.
2 - 5 dni.
2 - 5 dni.
