Monografija Zvonovi so sami zapeli: Naravne nesreče in kolektivni spomin raziskuje, kako so naravne nesreče – predvsem veliki potres leta 1348 – zaznamovale slovenski prostor, njegovo zgodovino in kolektivni spomin.

Ker je bil potres na Slovenskem slabo dokumentiran, avtorica njegove sledi išče v ljudskem izročilu, pripovedih o poplavljenih jezerih, podorih in drugih naravnih pojavih. Pri tem analizira tudi toponime, spremembe naselbinskih vzorcev ter izginjanje in nastajanje trgov kot posredne dokaze o razsežnosti katastrofe.

Poseben poudarek namenja mitološkim razlagam nesreč – denimo pripovedim o zmaju kot povzročitelju potresa – ter ritualnim praksam, ki so spremljale razumevanje in soočanje s katastrofami.

Knjiga presega zgolj rekonstrukcijo dogodka: pokaže, kako so takšne prelomnice vplivale na družbene, umetnostne in duhovne spremembe ter kako se njihovi odmevi ohranjajo v kolektivnem spominu vse do danes.

Zvonovi so sami zapeli je tako raziskava preteklosti in hkrati razmislek o tem, kako skupnosti razumejo, pripovedujejo in osmislijo katastrofe.

📌 Za bralce, ki jih zanimajo:

• zgodovina naravnih nesreč
• slovensko ljudsko izročilo
• mitologija in kolektivni spomin
• družbene spremembe v preteklosti

Beseda založnika & kazalo vsebine:

Monografija se vsebinsko večinoma naslanja na potres leta 1348, za samo obravnavo te teme pa je bilo odločilno razreševanje zgodovinskega konteksta izročila, povezanega s Kamnikom in z izročilom o jezeru, ki naj bi bilo na prostoru tega mesta. Na Slovenskem je bil ta potres skromno dokumentiran, zato raziskava sledi te naravne nesreče išče v izročilu o razlitjih drugih jezer, o podorih in zajezitvah, dokaze za silovitost potresa pa prepoznava tudi v kolonizaciji po potresu, toponimih in v izumrtju nekaterih trgov ter nastanku novih. Te ugotovitve primerja z izročilom o zmaju kot povzročitelju potresa in o nekaterih drugih mitoloških bitjih, vključno s sledmi ritualnih praks. Pri tem se sooča z različnimi interpretacijami podora na Dobraču in poleg disciplinarnih razlogov za te poglede razbira tudi družbena ozadja. Študijo o potresu dopolnjuje analiza temeljnih družbenih, umetnostnih in duhovnih sprememb na Slovenskem v času po potresu, ki usodnost tega dogodka prepoznava tudi na teh ravneh. Spoznanja primerja z najnovejšimi geološkimi izsledki, ob nekaterih elementih izročila pa odpira še pogled na starejše katastrofe in na njihov vpliv na življenje Slovencev.

Kazalo vsebine

• Predgovor
• Zahvala

Uvod

• Problemska izhodišča monografije
• Od osebnega doživljanja do besedne analize in komparativne raziskave
• Kolektivni spomin o naravnih nesrečah v zgodovinopisju in folkloristiki
• Pisni viri in vloga tiska pri ohranjanju spomina na naravne nesreče
• Metodologija raziskave in metode dela

»Ko se je utrgal strašen oblak«: pričevanja o kamniškem oz. neveljskem jezeru

• Ustno izročilo o kamniškem jezeru in starejši zapisi
• »Sveti Jurij ob jezeru« in časovno neskladje pričevanj o usodnem dogodku
• Izraz Šutna – razkritje uganke o kamniškem jezeru?

Domnevni vzrok za razlitje kamniškega jezera in razhajanja pogledov na potres leta 1348

• »Toliko gorja ni nikdar solnce obsevalo, kolikor ga je bilo videti po naši domovini ta usodni zimski dan« –
• Potres leta 1348 v pisnih virih in historiografskih zapisih
• »Beljaški potres« in razhajanja pogledov nanj

Prepoznavanje učinkov potresa 1348 iz dogodkov in družbenih sprememb na območju, kjer živimo Slovenci

• Razlitja jezer
• Podori in zajezitve
• Obnova dežele: tujci in domačini
• Toponimi – označevalci škode ob potresu in popotresnih sprememb
• »[S]ama ljudska govorica pa ne zadostuje za resnico.« Od povedk do izsledkov seizmološke raziskave

Vnovič pod Dobrač ali ozadja zanikanja usodnosti potresa 1348

• Pogledi na učinke potresa leta 1348 v Ziljski dolini in nosilci izročila
• Razlogi za obrat v interpretacijah podora na Dobraču in nove ugotovitve sedimentoloških raziskav

Kamnik v okviru novih spoznanj o učinkih potresa leta 1348

Družbene, umetnostne in duhovne posledice potresa 1348

Pogled nazaj: pričevanja o usodnih naravnih nesrečah pred letom 1348

• Dolga tradicija mitoloških predstav – izročilo o časovno neopredeljenih spremembah v okolju
• Izročilo o dveh ravneh kamniškega jezera in vprašanje katastrof pred letom 1348
• Nedorečenost starejših pričevanj o jezerih, spremembah rečnih strug in podorih
• Starejši potresi in poplave v kontekstu pomembnih družbenih sprememb na Slovenskem

Zaključek ali kolektivni spomin v razkrivanju naravnih nesreč

• Literatura
• Slikovni viri
• Kratice
• Summary