Pesniki in filozofi že stoletja povzdigujejo dobre učinke sprehoda po gozdovih. Beethoven je črpal navdih pri skalah in drevesih, Wordsworth je koval verze, medtem ko je pohajkoval po vresiščih, Tesla pa je zasnoval elektromotor med obiskom parka. Ponovni vznik poročil o krepilnih učinkih narave je Florence Williams vzbudil tolikšno zanimanje, da je sklenila zbrati znanstvene izsledke o ugodnem vplivu narave na naše možgane.
V tem poučnem in zanimivem poročilu se Williamsova poglobi v najsodobnejše raziskave, ko odpotuje v blagodišeče cipresne gozdove v Južni Koreji, kjer se seznani z logarji in njihovimi programi »gozdnega zdravljenja«, se poda čez zeleno gričevje Škotske in tam izve za »ekoterapevtski« pristop k zdravljenju duševno obolelih, se nato pridruži iraškim vojnim veterankam, ki trpijo za posttravmatsko stresno motnjo, na njihovi plovbi po divjih vodah Idaha, in obišče gore v zahodni Virginiji, kjer odkrije, kako bivanje na prostem pomaga otrokom z motnjo ADHD.
Narava zdravi in popravi nazorno prikaže, da je naša vez z naravo veliko pomembnejša za naše umske sposobnosti, kot pa si predstavljamo, ter da celo kratki odmerki v živem svetu naravnega okolja lahko izboljšajo našo ustvarjalnost in razpoloženje. Avtorica v prepričljivem in duhovitem zapisu prikaže, da čas preživet v naravi ni razkošje, temveč je bistven za naš človeški obstoj. V sedanji dobi, ko se ljudje vse bolj zapiramo med štiri stene, so ti pogledi – in z njimi povezani odgovori – aktualnejši kot kdaj koli prej.
O avtorici:
Florence Williams je novinarka in pridružena urednica revije Outside, njena besedila pa so bila do sedaj med drugim objavljena v revijah New York Times Magazine in National Geographic ter v časopisu New York Times. Njena prva knjiga Breasts: A Natural and Unnatural History (Dojke: naravna in nenaravna zgodovina) je bila proglašena za eno bolj opaženih knjig po izboru časopisa New York Times, knjiga pa je dobila nagrado časopisa Los Angeles Times Book Prize v kategoriji znanosti in tehnologije. Narava zdravi in popravi je njena druga, kritiško zelo hvaljena knjiga, v kateri je zbrala znanstvene in druge dokaze z vsega sveta v prid tezi, da narava blagodejno vpliva na človekovo življenje in njegovo zdravje.
Mnenje o knjigi:
»Čudovito napisan prikaz osnovnih načel človekovega življenja, podprt z dokazi iz biologije, psihologije in medicine.« – Edward O. Wilson, profesor emeritus, Univerza Harvard
Iz knjige:
»V Istanbulu je spomladi leta 2013 umrlo osem ljudi, več tisoč pa je bilo ranjenih v protestih, ki jih je sprožil predlog, da bi z asfaltom prekrili Taksim Gezi, enega od zad njih parkov v tem mestu. Več kot dva milijona dreves v tem okolišu so oblasti dale posekati že prej, da bi naredile prostor za novo letališče in nov most čez bos porsko ožino. Park so namenile gradnji novega nakupovalnega središča in razkošnih stanovanj. Ko so v park zapeljali buldožerji, da bi ta urbani gozd izravnali z zemljo, so jim pot zaprli meščani. Bili so pripravljeni umreti za zad nje drevo. \’Ne bomo odšli, dokler ne bodo razglasili, da je park naš,\’ je dejal neki štiriindvajsetletnik. Taksim Gezi ni postal samo simbol pomena narave za mestno življenje, temveč demokracije kot take.
O naravi pogosto razmišljamo kot o razkošju in ne potrebi. Ne zavedamo se, kako zelo nas oplemeniti, osebno kakor tudi državljansko. Prav to je navsezadnje cilj te knjige: poiskati najtehtnejša znanstvena dognanja o naših, z naravo prežetih nevronih in jih posredovati naprej. Brez te vednosti morda ne bomo nikoli znali povsem ceniti globoke povezave naših možganov z naravnimi krajinami.«
